Vsebinske pripombe se po navedbah ministrstva nanašajo še na sestavo rektorske konference in sveta za visoko šolstvo, študijsko leto in obseg predavanj.

Predlog novega zakona o visokem šolstvu prinaša mnogo novosti oziroma sprememb, začenši s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Ureja tudi možnost izvajanja študijskih programov v tujem jeziku, zagotavlja brezplačen študij za različne skupine študentov, podrobneje ureja tudi dodeljevanje koncesij.

Predlog zakona definira tudi ustanovitelje visokošolskih zavodov, pri čemer kot novost uvaja ustanavljanje zgolj javnih univerz, ki jih ustanovi država na predlog vlade, ne pa tudi samostojnih zavodov.

Precej je novosti pri delovanju Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) in postopkih akreditacije; med njimi se spreminja obdobje prve akreditacije oziroma podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda z dosedanjih pet na sedem let.

Kot povsem novo področje predlog zakona ureja mikrodokazila kot krajša izobraževanja in usposabljanja. Kot novost pa uvaja sodelavca pri pedagoškem procesu – korepetitorja in strokovnega sodelavca, podrobneje opredeljuje tudi sobotno leto. Izrecno je tudi določeno, da se na letni ravni za visoko šolstvo zagotavlja 1,5 odstotka BDP-ja oziroma en odstotek BDP-ja za študijsko dejavnost. Trenutno je financiranje na ravni okoli 0,6 odstotka.

Ministrstvo je pripombe pregledalo in bo pripravilo dopolnjen predlog zakona za medresorsko obravnavo. Predlog zakona bodo obravnavali tudi na svetu za visoko šolstvo. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet na začetku naslednjega leta.