V Tarči so razpravljali o politični bitki za upokojence in zaposlene v javnem sektorju. Kdo bi se moral opravičiti upokojencem, ki so se upokojevali pod najslabšimi pogoji, in vsem tistim, ki prejemajo starostno pokojnino, nižjo od praga revščine – takih je kar četrt milijona. Kdo laže in kdo zlorablja upokojence?

Kako so se razblinile obljube o dostojnih plačah z novo plačno reformo – tistim najmanj plačanim, na primer v domovih za starejše, je država več vzela kot dala. Nove plače so nižje, ker so ostali brez nekaj deset evrov dodatka za povečan obseg dela, ki pa ga še naprej izplačujejo na vseh ministrstvih, ponekod skoraj vsem zaposlenim, kar nekaterim prinese tudi dodatnih 900 evrov.

V studiu so bili ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko, Janez Cigler Kralj (NSi), Zvonko Černač (SDS), finančni minister Klemen Boštjančič, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in vodja kuhinje v DSO-ju Kočevje Barbara Premrl.

Kot je v prvem prispevku v Tarči zapisal novinar Žan Dolajš, se politično ozračje segreva, v fokus pa vnovič prihajajo upokojenci – številčen in najbolj discipliniran del volilnega telesa.
"Dovolj plenjenja našega računa, žiro računa, našega budžeta," je starejše na 17. vseslovenskem protestu upokojencev pretekli mesec nagovarjal Pavle Rupar. A le del izjav govorcev na dogodku se je dejansko navezoval na pokojnine.

SDS z ideološkimi partnerji je svojo upokojensko kampanjo tokrat osredotočil na vprašanje dodatkov k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti. S plakati "Ljudstvu drobiž, izbrancem prestiž," na katerih je brez avtorskih pravic objavljeno tudi delo umetnice Maje Smrekar, pozivajo k zbiranju podpisov za referendum, ki bi izničil zakon Levice o pokojninskih dodatkih za vrhunske umetnike. "To bo tudi referendum proti tej nori oblasti. In močen rezultat proti bo skrajšal rok trajanja te zblojene norosti," je dejal prvak SDS-a Janez Janša.

Levica referendumsko pobudo razume kot predvolilni manever SDS-a

Referendum seveda ne bo zastonj. Po zadnjih ocenah bi stal 6,6 milijona evrov. Dodatki za pokojnine umetnikov pa bi na primer za štiri upokojence, deležne tega privilegija, po nekaterih ocenah letno stali okoli 60 tisočakov. Po zelo pavšalnih preračunih bi tako s stroškom referenduma pokrili 14 let izplačevanja dotičnih dodatkov.

Sorodna novica Levica napovedala ovadbo SDS-a in Janše. Vrečko: SDS absolutno deluje proti kulturi in umetnosti.

V Levici referendumsko pobudo razumejo predvsem kot predvolilni manever SDS-a. Opozicijski stranki očitajo, da zlorablja umetnost in upokojence za rušenje vlade ter netenje kulturnega boja. Janša pa se je danes vnovič obregnil ob delo Maje Smrekar, ki je na SDS-ovih plakatih in ki je postalo simbol referendumske kampanje.

"To, kar počne SDS, ni nič drugega, kar je počela tudi nacistična stranka v 30. letih. Spomnite se razstave izrojene umetnosti. Takrat je nacistična Nemčija sprožila boj proti vsemu, česar niso razumeli," je prepričana ministrica za kulturo Asta Vrečko.

V upokojensko problematiko se je torej v nekaj tednih naselila eksplozivna mešanica kulturno-ideološkega politiziranja, ki pa resna sistemska vprašanja potiska na obrobje.

Levica in predsednik vlade sta se na politično ofenzivo SDS-a sprva odzvala precej nerodno. Podpredsednica državnega zbora in poslanka Levice Nataša Sukič je 6. februarja na Televiziji Slovenija dejala, da je prav Janševa pokojninska reforma ZPIZ-2 upokojencem naredila največ škode. "Levica ravnokar pripravlja pokojninsko reformo, s katero bo bistveno popravila odmero za pokojnino, ki jo je kdo najbolj strmo spustil navzdol? Ja, minister Vizjak pod Janševo vlado. S 76,5 odstotka na sramotnih 57,25. In od takrat imamo armado revnih upokojencev," je dejala.

Trditev je na komercialni televiziji nekritično ponovil tudi predsednik vlade. Odziv SDS-a je bil hiter. Najprej je od premierja zahteval javno opravičilo, 25. februarja pa je bila proti celotni vladi vložena interpelacija.

Kakšna so dejstva?

Janšev pokojninski zakon ZPIZ-2 je na prvi pogled nominalno res znižal odmerni odstotek. A v resnici je ustavil padanje realnega odmernega odstotka in pokojnin, ki so zaradi zapletene obračunske metode Drnovškovega ZPIZ-1, sprejetega na pragu novega tisočletja, postopoma padale.

Sorodna novica ZPIZ-2O: Osnova za izračun pokojnine naj bi bilo najboljših 35 let

Konkreten primer: moški, ki se je leta 2023 upokojeval s polno delovno dobo 40 let in je imel najnižjo pokojninsko osnovo. Po Janševem ZPIZ-2 je imel leta 2023 odmerni odstotek 63,5. Njegova pokojnina ob upokojitvi je znašala 601 evro. Če bi obveljal Drnovškov ZPIZ-1, bi imel isti moški na papirju res 74,5-odstotni odmerni odstotek, a bi dobil precej nižjo pokojnino. Dobil bi 509,8 evra, skoraj 100 evrov manj.

Dolgoletni šef pokojninske blagajne že kar nekaj časa opozarja na manipulacije z odmernim odstotkom. "Po skoraj devetih letih od uveljavitve ZPIZ-2 nekateri še ne razumejo, da je šlo samo za matematični preračun, in še vedno se, celo v Državnem zboru RS-ja, slišijo izjave, da so se odmerni odstotki znižali za več kot 20 odstotkov," je pojasnil Marjan Pape.

Namesto da bi se resno pogovarjali o prihodnosti, se – kot je v slovenski navadi – zdaj neproduktivno kregamo o preteklosti. Bolj kot ZPIZ-2, ki ga Levica očita Janši, je na slabše gmotno stanje slovenskih upokojencev vplivala finančna kriza in zloglasni Janšev Zakon o uravnoteženju javnih financ, sprejet leta 2012. A ZUJF je zobe pokazal tudi pozneje, vlada Alenke Bratušek pa ga ni odpravila. Pokojnine so v tem času stagnirale. Letne uskladitve so bile minimalne ali pa jih sploh ni bilo. Leta 2012 je povprečna pokojnina padla za 10 evrov. Leta 2014 in 2015 se je povprečna pokojnina znižala za šest evrov.

"Tako smo leta 2016 ugotovili, da smo bili za približno osem odstotkov prikrajšani zaradi neusklajevanja pokojnin," je pojasnila predsednica sindikata upokojencev Slovenije Francka Ćetković. Rast se je obudila šele leta 2016, v času Cerarjeve vlade, ko se je izboljšala tudi mednarodna gospodarska klima.

Kdo je dal upokojencem več in kdo manj?

Skoraj nemogoče je določiti, kdo je upokojencem dal več in kdo manj. Več vlad je upokojencem delilo različne dodatke. Na primer Janševa vlada med epidemijo covida-19. Golobova vlada se je kitila z rekordno uskladitvijo. Alenka Bratušek pa se rada pohvali, da je kot infrastrukturna ministrica leta 2020 upokojencem uredila brezplačni javni prevoz.

Sorodna novica Odziv na protest upokojencev: Pokojnine so za 15 odstotkov višje kot ob nastopu vlade

Realnost naših upokojencev pa je žal še vedno takšna: zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe je trenutno 782 evrov, to je 200 evrov manj od praga za tveganje revščine. Kar 250 tisoč upokojencev v Sloveniji prejema starostno pokojnino, ki je nižja od praga za tveganje revščine.

Priča smo vztrajnemu padanju vrednosti pokojnin v razmerju do plač. Če je v devetdesetih letih povprečna pokojnina znašala med 70 in 80 odstotki povprečne plače, je zdaj povprečna pokojnina vredna le še slabih 60 odstotkov povprečne slovenske plače.

Bo upokojencem kaj več prinesla pokojninska reforma, ki jo v teh dneh usklajuje minister Luka Mesec? Upokojenci so skeptični. "V obrazložitvi teh izhodišč za sedanjo reformo piše, da je njen cilj tudi dostojna pokojnina in vzdržnost javnih financ. To drugo bo na neki način udejanjeno, o dostojni pokojnini pa ne moremo govoriti," je sklenila Ćetković.

Nezadovoljstvo s plačno reformo in dvoživke v javni upravi

Barbara Premrl je zadnjih sedem let vodja prehrane v Domu starejših občanov Kočevje. Delo v kuhinji začne ob pol šestih zjutraj. Pripravi prostor, pregleda jedilnik, naroča živila, razporedi delo. Pol ure pozneje se ji pridružijo še drugi zaposleni. Delo je zahtevno tudi zaradi kadrovske stiske, ki se poslabša ob bolniških odsotnostih, je poročala novinarka Tarče Anja Šter. Premrlova je februarja pred kamerami prejela prvo izplačilo po novem plačnem sistemu. "Počutila sem se izigrano, dobesedno izigrano. Občutek imam, da se vlada dela norca iz nas. [...] Ponižani, res ponižani. Ne preživiš meseca, s tem res ne preživiš meseca."

Pričakovala je vsaj sto evrov več, z vsemi dodatki in prehrano pa je prejela 60 evrov manj kot decembra lani. To je 1260 evrov z dolgo delovno dobo in kot vodja, ki ima pod sabo 11 zaposlenih. Kako je to mogoče, če je vlada obljubljala, da bodo vsi v javnem sektorju dobili več? Z novim letom je vlada ukinila posebni dodatek za plačno skupino J za povečan obseg dela. Ta je pri decembrski plači Barbare Premrl znašal kar 88 evrov neto.

Zaradi ukinitve dodatka in reforme sta razočarana tudi kuhar Jasmin Zahirović in pomočnik kuharja Savo Mutić. Prvi je prav tako prejel nižjo plačo kot decembra lani, drugi pa dvajset evrov več. "Kako lahko govorimo o povišici, če so ljudje dobili manjšo plačo kot prej. Pišejo bruto in to in ono ... Ljudi zanima samo neto. Neto ljudem plača položnice, ne bruto," je potožil Zahirović. "To je pesek v oči, mazanje in prekrivanje dejanskega stanja v Republiki Sloveniji," je dodal Mutić.

Obljube, ki jih je vlada napovedovala ob sprejetju reforme, se očitno niso uresničile.

Sorodna novica Golob: Imamo cele stanovanjske objekte, ki so pokupljeni in prazni. Taka stanovanja bodo obdavčena.

Sorodna novica Kolektivne pogodbe za uveljavitev plačne reforme v javnem sektorju podpisalo 32 od 45 sindikatov

"Po dolgih pogajanjih nam je uspelo zagotoviti dostojno plačilo za vse zaposlene. Nihče ni pod minimalno plačo, dvig pa velja za vse. Tako smo izpolnili prvi in najpomembnejši pogoj za reševanje kadrovskih stisk, da bo oskrba v javni mreži dostopna za vse," je 15. novembra lani dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. "Če človeka nočeš plačati, ne pričakuj, da bo opravljal delo, ki ga nihče drug namesto njega ne želi. Zato nimamo ljudi tam, kjer ... Mi smo najprej poskrbeli ne za prazne besede, ampak za dostojne plače," pa se glasijo besede, ki jih je v intervjuju za TV Slovenija 16. decembra izrekel predsednik vlade Robert Golob.

"Zdi se mi, da ta vlada gasi požar z bencinom. Dobesedno tako. Bolj ko poliva, bolj gori. [...] Narod je treba plačati in treba je delovne ljudi plačati toliko, kolikor si zaslužijo. Mi ne pričakujemo jaht, ampak samo dostojno življenje," je vse to komentirala Barbara Premrl.

Razočarani ob januarskih plačah so pisali premierju Robertu Golobu, predsednici države Nataši Pirc Musar in ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu. "Vaša plačna reforma bo resnično veliko ljudi odtegnila od dela na deficitarnih delovnih mestih. [...] Lepo vas prosim, da izstopite iz vašega namišljenega sveta in začnete živeti realno življenje. Življenje, v katerem se mali delavci vsakodnevno sprašujemo, kako bomo poplačali vse višje položnice, davke in prispevke, ki nam jih dnevno lepite na naša pleča. [...] Sramota je, da imate vsi polna usta, kako je težko in odgovorno delo v DSO-jih! Prav nobeden od vas na položaju pa ne naredi nič, popolnoma nič za nas, delavce, in posledično za naše stanovalce."

Če niso sposobni, naj odstopijo in prepustijo prostor tistim, ki zmorejo, to komentira Premrlova, ki dodaja, da odgovore še čakajo.

V tem času sta v domu dali odpoved že dve zaposleni, računovodkinja in srednja medicinska sestra.

Praktično čez cesto – v kočevskem Zdravstvenem domu – je podobno razočaranje pri medicinskih sestrah. "10, 20, 30 evrov razlike pri plači je smešno. Taka reforma, taka zdravstvena reforma bo pravzaprav to slovensko zdravstvo lahko celo dotolkla. [...] Tega res nisem pričakovala. Nenadoma se je 100 evrov bruto spremenilo v 10 evrov neto," je dejala medicinska sestra Alenka Jelenovič.

Še ena razočarana medicinska sestra, Fata Horozović iz Doma starejših Bokalce, je z novim letom dobila nekaj deset evrov višjo plačo. "Ta prenova plačnega sistema je tako, kot če bi v ulici zamenjali naslov. Stanovalci stavbe ostanejo isti. Tako so ostali domovi z zaposlenimi – dobesedno na cedilu."

Uroš Medar je učitelj matematike in fizike na ljubljanski Osnovni šoli Danile Kumar, tudi njegova žena je zaposlena v šolstvu. Kaj se je zanju spremenilo v novem sistemu? "Obema se je plača dvignila za dobrih 50 evrov, sva pa na ta račun izgubila 100 evrov otroškega dodatka. Poleg tega sva padla v višji dohodkovni razred in morava za obe hčerki, ki sta zdaj že v šoli, plačati polno kosilo, ki je bilo prej polovično subvencionirano. Se pravi, še dodatnih 50 evrov za eno, kar je skupaj 100 evrov. In še celotno malico, ki je bila prej regresirana, še dodatnih sto evrov. Če pogledam čez palec, je med 250 do 300 evri dodatnih stroškov, dobila pa sva dobrih 100 evrov povišice plače. Predlagal bi, da gremo nazaj. Nam bo lažje."

Veliko dodatkov po ministrstvih

Medtem ko so najslabše plačanim odvzeli po nekaj deset evrov posebnega dodatka za povečan obseg dela, pa na ministrstvih svojim zaposlenim nemoteno izplačujejo dodatek za povečan obseg dela, in to na veliko. Za primer vzemimo ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. V določenih mesecih je dodatek izplačalo skoraj 80 odstotkom zaposlenih. Na visokošolskem ministrstvu in ministrstvu za izobraževanje, ki sta obe pod okriljem Svobode, dodatek za preobremenjenost prejema tudi do 60 odstotkov zaposlenih. Na večini drugih ministrstev ga izplačujejo okoli tretjini zaposlenih.

Še bolj pa v oči bodejo zneski dodatkov: generalni direktor 889 evrov bruto, njegov namestnik 822, generalni sekretar 855 evrov, vodja sektorja in sekretar 790 evrov, podsekretar 731 evrov.
Na ministrstvih se ob tem sklicujejo na zakonska določila. Uporabniki proračuna izplačujejo sredstva iz naslova povečanega obsega dela iz sredstev, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev z dela ali nezasedenih delovnih mest ali iz sredstev projekta.

Nagrade za pogajalce pri plačni reformi

Še en absurd plačne reforme: med tistimi, ki so dosegli višje plače, kot so za njihovo delovno mesto sploh mogoče, so tudi pogajalci za plačno reformo. Med njimi je Branko Vidič z ministrstva za javno upravo. Prejel bo 530 evrov bruto več od najvišje možne plače za njegovo delovno mesto. Prav tako bo njegov sodelavec na ministrstvu Boro Nikić prejel 260 evrov bruto več.

Ali je naključje, da so plačni strop prebili tisti, ki so se pogajali za nov sistem?

"Za sodelavce lahko zagotovim, ker jih osebno … V zadnjih mesecih smo preživeli mesece in vikende skupaj. Prepričan sem, da nihče izmed njih ni špekuliral za svoj osebni položaj. To lahko zatrdim," je povedal generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

A to ni edini privilegij izkušenih državnih uradnikov. Tisti, ki so pripravili plačno reformo, so o njej tudi izobraževali svoje kolege, javne uslužbence: nekaj brezplačno v okviru ministrstva za javno upravo, nekaj pa na dragih predavanjih zasebnih podjetij.

Branko Vidič na primer na številnih spletnih predavanjih podjetja Akademija za management in projektno vodenje in z Borom Nikićem na izobraževanju v prostorih Zdravniške zbornice podjetja Tax-Fin-Lex. Tam sta sodelovali tudi njuni sodelavki z ministrstva Katja Knez in Martina Jug, ki sta predavali tudi pri izobraževanjih podjetja Forum Media, skupaj z Mirkom Stoparjem, prav tako zaposlenim na ministrstvu za javno upravo, in Albertom Nabernikom, glavnim inšpektorjem za javni sektor.

Še en primer: dvodnevna konferenca Tax-Fin-Lexa v Portorožu, tudi tam sta predavala Vidič in Nikić, uvodni nagovor pa je imel Pogačar.

"Kar zadeva predavanja za komercialne ponudnike, niso javni uslužbenci edini, ki na teh predavanjih predavajo. Z vidika sistema pa je pomembno, da to počnejo izključno v svojem prostem času ter da predavajo samo o informacijah, ki so javno dostopne," je poudaril Pogačar.

Pogačar se ne spomni, ali je bil plačan za nastop na konferenci, je pa tedaj vzel dopust oziroma porabil ure. Kaj pa drugi? Kako so bili za ta predavanja plačani? Na ministrstvu tega podatka nimajo. Zatrjujejo pa, da so zaposleni za predavanja imeli dopust oziroma so porabili ure.

Vsa ta predavanja so stala 200 evrov in več na udeleženca, namenjena pa so bila javnim uslužbencem. Ministrstva in drugi javni organi so za ta izobraževanja pri zasebnih podjetjih za svoje zaposlene skupno plačala skoraj 30 tisoč evrov. Za pojasnila, zakaj so se odločili za zasebnike, pa odgovarjajo: ker so bila predavanja podrobnejša, bolj praktična, časa za vprašanja je bilo več.

Vlada, ki se bori proti dvoživkam v zdravstvu, prav zdaj spreminja zakon, ki to področje ureja, a pomembne omejitve za dvoživke med državnimi uradniki v njem očitno ne bo. "Ta pobuda se pri pripravi novega zakona o javnih uslužbencih ni pojavila. Vprašanje je tudi, kakšna bi bila alternativa temu. Kdo pa bi potem predaval na teh seminarjih," se je vprašal Pogačar.