Vlada pospešuje, kolikor je le mogoče, da bi do poletja spravila pod streho vsaj nekaj napovedanih projektov – tako so v preteklih dneh podpisali dogovor s socialnimi partnerji o pokojninski reformi, predvsem pa so v parlamentu sprejeli zakon o zdravstveni dejavnosti, enega od ključnih projektov vladne ekipe Roberta Goloba. Težav s tem ni konec – zakon bo zagotovo šel še na ustavno sodišče, pokojninska reforma pa mora do poletja skozi parlamentarni postopek. Poleg tega ti projekti – podobno kot plačni dogovor – ne dajejo hitrih učinkov, posebej zakon o zdravstvenih dejavnostih pa lahko povzroči tudi težave na področju, na katerem so volivci najbolj občutljivi – dostopnosti do zdravnikov. Opozicija se, na drugi strani, trudi, da bi vladno hitenje čim bolj upočasnila. Stavi na referendum o dodatkih k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, ki bo očitno neke vrste uvertura v volilno kampanjo in je namenjena mobilizaciji volivcev. Zdi se, da ta poteza SDS že ima učinke.

Preštevanje glasov pred volitvami

Na Valiconu so, denimo, ugotovili, da je izrazito padlo zaupanje v poklic umetnika, in sicer za kar 18 točk, kar je večji padec, kot ga je ta poklic doživel ob aferi Fotopub. Padec je občuten, razlaga Andraž Zorko: "Po mojem to pomeni, da je poteza SDS-a z razpisom referenduma naletela na plodna tla in bi znala biti referendumska kampanja zelo zanimiva in tudi do neke mere kočljiva za vladno koalicijo." Zato Zorko meni, da je treba referendum o vprašanju dodatkov k pokojninam za izjemne umetniške dosežke razumeti v kontekstu bližajočih se volitev. "Ne gre le za branjenje okopov, ampak za krepitev prvih bojnih linij. Gre za preštevanje glasov pred volitvami in kazanje mišic. Če bo SDS-u na referenduma uspelo doseči zavrnitveni kvorum in zavrniti zakon, potem bo to zelo jasen znak, kaj se lahko zgodi na volitvah. Spomnimo se referenduma o vodah leta 2021, kakšen signal je bil to za volitve in kaj se je potem na volitvah dejansko zgodilo." In še ena zgodovinska vzporednica obstaja, spomni Zorko – referendum o družinskem zakoniku 2015: "Takrat vlada ni branila svojega zakona v referendumski kampanji, saj so računali na prevladujoč sentiment na družbenih omrežjih, kjer se je zdelo, da ljudje podpirajo spremembo, ki bi med drugim omogočila posvojitve otrok istospolnim parom. V Valiconu smo to poimenovali 'družbeno zaželen odgovor', saj se je zdelo to družbeno bolj sprejemljivo, a v ozadju se je skrivala 'krščanska duša' slovenskega liberalca, za katerega je bila takšna pravica nesprejemljiva."

Zaupanje v zdravstvo še nikoli višje

Sicer pa bo ena ključnih predvolilnih tem nedvomno tudi zdravstvo, še zlasti zaradi sprejemanja novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo in ukinja dvojno delo zdravnikov in bo najbrž izpostavljena ustavni presoji. Ogledalo Slovenije kaže na občutno rast zaupanja v zdravstvo in tudi poklic zdravnika, za celih 16 točk, kljub več kot leto dni trajajoči stavki. "Zaupanje v zdravstvo ni bilo nikoli višje, kot je zdaj. V raziskavi Ogledalo Slovenije ima trenutno rekordno visoko stopnjo zaupanja," pravi Zorko in pojasnjuje, da je percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega: "Opazili smo, da bolj ko je izkušnja z zdravstvenim sistemom nedavna, višja je ocena zadovoljstva. In obratno."

Stopnja osebnega zadovoljstva Slovencev ostaja na približno isti ravni kot v zadnjih letih. Delež srečnih ljudi in optimistično razpoloženih glede prihodnosti ostaja enak od leta 2018 naprej. Pred tem je bil delež relativno nizek, saj smo v Sloveniji čutili posledice gospodarske krize dlje kot preostali deli sveta. Najbolj pa Slovenci še naprej zaupamo civilni zaščiti, gasilcem in reševalcem.

V tokratni epizodi z gostom govorimo tudi o tem, kako so v tem trenutku razdeljene politične karte, komu kaže dobro, koga mora skrbeti in kakšna so lahko presenečenja. Na kateri točki smo leto pred volitvami na levi sredini. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Pa tudi o tem, kaj se dogaja na desni, kjer se zdi, da SDS ne namerava posegati zunaj običajnega volilnega bazena. Kaj to pomeni za Logarja, ki se poskuša prikazati kot "tretja pot" desne sredine, in kje kotira NSi?