prešel pod upravo Paname.

Odprt je bil 15. avgusta 1914 in meri 82 kilometrov. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več treba pluti okrog viharnega rta Horn.

Med zapornicami leži Gatúnsko jezero s številnimi otoki. Gladina jezera je 26 metrov nad morsko gladino, napaja pa ga v ta namen zajezena reka Chagres. Trojne atlantske zapornice, od katerih je vsaka visoka 21 metrov in tehta 745 ton, so pri Gatúnu tako dobro uravnotežene, da za njihovo premikanje zadostuje 30-kilovatni motor.

Iz jezera nato ladje plujejo skozi prvi tihooceanski sklop zapornic pri Pedro Miguelu, nato pa še skozi drugega pri Mirafloresu. Pacifiška stran leži 24 centimetrov višje od atlantske in ima mnogo višje plime. Vse zapornice so podvojene, da lahko ladje plujejo v obe smeri.

V 20. letih 19. stoletja so začeli razpravljati o krajši poti med Altantikom in Pacifikom. Razpravljali so o treh poteh – o Tehuantepeški ožini v Mehiki, prek Nikaragve in prek Paname. Na mednarodnem kongresu maja 1879 v Parizu so delegati iz 22 držav izglasovali predlog, da bi pot potekala čez Panamo. Za graditelja so izbrali Ferdinanda de Lessepsa, ki je vodil že izgradnjo Sueškega prekopa.

Dela so se začela 1. januarja 1880. Delo je zastajalo zaradi poplav in zdrsov blata, malarija, rumena mrzlica in druge tropske bolezni pa so neusmiljeno kosile med delavci. Francozi so morali, potem ko je zaradi komarjev in rumene mrzlice umrlo 20 tisoč delavcev, delo opustiti.

Ameriški predsednik Theodore Roosevelt je bil prepričan, da so ZDA sposobne delo dokončati in da je nadzor nad prehodom iz Atlantika v Pacifik zanje vojaško in trgovsko pomemben.

Takrat je bila Panama še del Kolumbije, zato je, potem ko je kolumbijski senat zavrnil pogodbo, Roosevelt panamskim upornikom obljubil pomoč ameriške mornarice pri osamosvajanju v zameno za nadzor nad prekopom. Panama je neodvisnost razglasila 3. novembra 1903. Roosevelt je poslal proti panamski obali ameriške bojne ladje, zato Kolumbija nastanku nove države ni upala nasprotovati.

23. februarja 1904 je Panama za 10 milijonov dolarjev podelila ZDA nadzor nad Kanalsko cono, 8,1 kilometra dolgim pasom ozemlja na vsaki strani prekopa. Od njegovega odprtja naprej so imeli nad njim oblast Američani, ki pa so ga leta 1979 vrnili Panamcem.

Leta 1890 je ameriški Kongres ustanovil nacionalni park Yosemite.

Leta 1910 je bomba uničila stavbo Los Angeles Timesa v središču Los Angelesa in pri tem ubila 20 ljudi.

Leta 1918 so arabsko-britanske sile pod poveljstvom Lawrenca Arabskega zasedle Damask.

Leta 1922 je v Ljubljani umrl slovenski zgodovinar Josip Gruden. V letih 1910-1916 je pri Mohorjevi družbi izhajala njegova Zgodovina slovenskega naroda.

Leta 1924 se je rodil 39. predsednik ZDA James Earl "Jimmy" Carter, ki je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1931 so slovesno odprli most Georgea Washingtona, ki povezuje New Jersey in New York..

Leta 1936 je bil Francisco Franco imenovan za vodjo nacionalne vlade v Španiji.

Leta 1942 so italijanski okupatorji kot talca ustrelili slovenskega slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja.

Rojen je bil 13. julija 1883 v Ljubljani, bil je član umetnostnega kluba Vesna na Dunaju. Opravil je pionirsko delo v grafiki s ciklom Sedem naglavnih grehov leta 1927, ustvaril je socialnokritični cikel Zrcalo sveta, med ilustracijami pa velja omeniti Levstikov roman Krpan, ki ga je ustvaril leta 1917. Zelo znana je akvarelirana perorisba iz leta 1913 z naslovom Ivan Cankar arestant.

Leta 1946 je po desetih mesecih oziroma 218 dneh zasedanja mednarodno sodišče v Nürnbergu izreklo obsodbo nemškim vojaškim voditeljem med II. svetovno vojno. 12 so jih obsodili na smrt z obešanjem. Smrtne kazni so bile izvršene 16. oktobra istega leta, razen Goringove, ki je dan pred tem napravil samomor. Izrekli so še tri kazni z dosmrtno ječo, štiri zaporne in tri oprostilne sodbe. Vojaško sodišče so sestavljali sodniki iz Francije, Velike Britanije, Sovjetske zveze in Zdrženih držav, sodno so obravnavali 24 glavnih vojnih zločincev: Goringa, Hessa, von Ribbentropa, Rosenberga, Franka, in druge. Pred sodiščem so bili kot posamezniki ali kot člani inštitucij in organizacij, če so jim pripadali. Glavne točke obtožbe so bile: zarota in zločin proti miru, vojnemu pravu in humanosti. Spis je obsegal 42 knjig s 27.104 stranmi. Ley je med postopkom naredil samomor, postopek proti Kruppu je bil ustavljen.

Leta 1949 je bila po krvavi državljanski vojni, v kateri je proti Čangajškovim enotam zmagala kitajska ljudska armada, razglašena Ljudska republika Kitajska. Njen voditelj je postal Mao Zedong.

Leta 1954 se je rodil ultramaratonski plavalec Martin Strel. Preplaval je številne reke, med drugim Donavo, Parano, Misisipi, Jangce in Amazonko.

Leta 1957 se je v ZDA prvič pojavil napis In God We Trust na papirnatem denarju.

Leta 1960 je Ciper, ki je bil pred tem britanska kolonija, postal samostojen.

Leta 1969 je nadzvočno letalo concorde med letom prvič prebilo zvočni zid.

Leta 1970 se je rodil kenijski atlet Moses Kiptanui. Leta 1991 je v Tokiu postal svetovni prvak v teku na na 3.000 metrov zapreke. Ta uspeh je ponovil tudi leta 1993 v Stuttgartu in dve leti kasneje v Göteborgu. Avgusta 1992 je v Zürichu postavil svetovni rekord (8:02,08). 16. avgusta 1995 je na mitingu v Zürichu postal prvi človek, ki je 3.000 m z zaprekami pretekel pod osmimi minutami (7:59,18).

Leta 1971 so v Orlandu na Floridi odprli prvi zabaviščni park Walt Disney World.

Leta 1975 je v enem najbolj legendarnih boksarskih dvobojev v zgodovini Muhammed Ali v Manili ugnal Joeja Frazierja. Dvoboj je bil v dvorani Araneta Coliseum na Filipinih. Medijsko zanimanje je bilo neverjetno. To je bil celo eden izmed najbolj gledanih boksarskih dvobojev v zgodovini. Frazier je imel močno poškodovano levo oko, videl ni skoraj ničesar več. Njegov trener je predal dvoboj v 14. rundi.

Leta 1977 je brazilski nogometni zvezdnik Pele končal kariero, v kateri je na 1.363 tekmah dosegel 1.281 golov. Zadnjič je igral na tekmi med NY Cosmosom in njegovim nekdanjim klubom Santosom. Na tribunah je bilo 77.700 gledalcev.

Leta 1982 je Helmut Kohl zamenjal Helmuta Schmidta na mestu nemškega kanclerja..

Leta 1985 je izraelsko letalstvo bombandiralo sedež PLO-ja v Tunisu.

Leta 1988 je bil Gorbačov imenovan za vodjo Vrhovnega sovjeta.

Leta 1989 je Danska kot prva država na svetu dovolila sklepanje zakonskih zvez med homoseksualnimi pari.