Eden glavnih pobudnikov za izhajanje Ljubljanskih novic je bil baron Žiga Zois, osrednja figura slovenskega razsvetljenstva. Ljubljanske novice (v izvirniku Lublanske novize) so sprva izhajale enkrat, nato dvakrat tedensko. Na začetku jih je urejal Valentin Vodnik, ki je vse v zvezi s časopisom opravljal kar sam – prevajal je vesti, jih tudi sam pisal, časopis je tehnično urejal in ustvarjal slovenski novinarski jezik ter slog. Poleg novinarja in urednika je bil torej še prevajalec, tehnični urednik in korektor.
Vodnik je časopis zastavil kot poročanje o svetu oziroma o tistem, kar si sam doživel in videl, v nasprotju s tistim, kar so spoznali časopisni poročevalci. Kljub vsemu je prevajal novice iz Wiener Zeitunga in prevedene članke v Ljubljanskih novicah objavil približno 14 dni pozneje. Za njim je novice urejal še Janez Sušnik.
Ljubljanske novice so objavljale številne novice, prednjačile so predvsem zunanjepolitične vesti, gospodarske novice, kulturne novice in zabavno ter poučno čtivo. Osrednji žanr Ljubljanskih novic je bil nekrolog oziroma kratek članek o delu in življenju pred kratkim umrle osebe.
Kritike kot novinarskega žanra v Ljubljanskih novicah sicer ni bilo, razlog za to pa je najverjetneje cenzurni zakon, ki ga je leta 1781 izdal Jožef II. Zadnja številka je izšla 27. decembra 1800.

Leta 1248 je umrl portugalski kralj Sančo II.

Leta 1493 se je Krištof Kolumb odpravil iz Novega sveta nazaj v Evropo.

Leta 1643 se je rodil angleški fizik, matematik in astronom Isaac Newton, ki je odkril zakon težnosti, s katerim je pojasnil gibanje planetov in Lune.

Leta 1785 se je rodil nemški filolog in književnik Jacob Ludwig Karl Grimm. Z bratom sta zapisala čudovite zgodbe in pravljice. Z nemško slovnico je postavil temelje nemškemu jezikoslovju in narodopisju.

Leta 1809 se je rodil francoski učitelj slepih Louis Braille, ki je bil slep od tretjega leta starosti. Za potrebe slepih je razvil posebno pisavo z izboklinami, ki jo slepi berejo z otipom.

Leta 1813 se je rodil avstrijski politik Aleksander Bach. Bil je glavni predstavnik avstrijskega absolutizma in centralizma. Čas njegove politične dejavnosti je znan kot Bachov absolutizem.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe.

Leta 1834 se je rodil slovenski politik, pisatelj in zdravnik Josip Vošnjak.

Leta 1847 je Samuel Colt prodal svoj prvi revolver vladi ZDA.

Leta 1872 se je rodil eden največjih impresionističnih slikarjev Matija Jama. Posvetil se je zlasti krajinarstvu.

Leta 1885 je zdravnik William W. Grant izvedel prvo uspešno operacijo slepiča. Operiral je Mary Gartside in ji odstranil slepič.

Leta 1896 je bil Utah sprejet v ZDA kot 46. država.

Leta 1900 se je rodil ameriški ornitolog James Bond.

Leta 1905 je švicarsko-ameriški fizik in matematik nemškega rodu Albert Einstein objavil svojo znamenito enačbo E = mc2. Einstein je postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov. V svoji drugi objavi je razložil Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev. V tretjem delu je razvil teorijo relativnosti in enačbo E = mc2.

Leta 1932 so v Indiji aretirali Gandija, Kongresno stranko pa prepovedali.

Leta 1941 je umrl francoski filozof Henri-Louis Bergson, ki je leta 1927 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je bil v Semiču prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev partizanov.

Leta 1948 je Burma (današnji Mjanmar) postala neodvisna država.

Leta 1956 se je rodil slovenski pevec romskega rodu Oto Pestner.

Leta 1958 je Sputnik 1, prvi umetni satelit, zgorel v ozračju.

Leta 1959 je Luna 1 postalo prvo vesoljsko plovilo, ki je priletelo v bližino Meseca.

Leta 1960 so ustanovili evropsko združenje za svobodno trgovino Efta. Sporazum o Efti so podpisale Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica in Velika Britanija.

Leta 1960 se je v avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil francoski pisatelj Albert Camus. Njegova pomembnejša dela so Tujec, Kuga, Padec ter Izgnanstvo in kraljestvo. Leta 1957 je prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1960 se je v Decaturju v ameriški zvezni državi Georgia rodil Michael Stipe, nekdanji pevec skupine R. E. M. Znan je po svojih kompleksnih, nadrealističnih besedilih, pa tudi po glasnem družbenem in političnem aktivizmu.

Leta 1961 je umrl avstrijski fizik in Nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger.

Leta 1963 se je rodil pevec nemške skupine Rammstein Till Lindemann.

Leta 1967 je v Šanghaju s krvavim obračunom vojske z revizionisti kitajska kulturna revolucija dosegla višek.

Leta 1967 se je v prometni nesreči pri Sremski Mitrovici smrtno ponesrečil slovenski politik Boris Kraigher.

Leta 1987 je bil Primož Ulaga najboljši na tekmi svetovnega pokala v Innsbrucku. Ulaga je skupno slavil na devetih tekmah v smučarskih skokih, vendar je bila to edina zmaga na prestižni novoletni turneji.

Leta 1997 je Primož Peterka na tekmi za svetovni pokal v Innsbrucku, tretji postaji novoletne turneje, osvojil 2. mesto. Po prvi seriji je s 118,5 metra vodil, v drugi pa je skočil 111 metrov in zaostal le Japoncem Kazujošijem Funakijem. Tretji je bil Finec Ari Pekka Nikkola.

Leta 1997 je Švedinja Pernilla Wiberg dobila slalom za zlato lisico na Mariborskem Pohorju. Urška Hrovat je z zaostankom 77 stotink sekunde zasedla 2. mesto. S 3. mestom je svoj največji uspeh dosegla Italijanka Lara Magoni.

Leta 1998 je v Alžiriji v pokolu umrlo 170 prebivalcev treh vasi.

Leta 1999 so oboroženi neznanci začeli streljati po šiitih, ki so se zbrali na obredu v mošeji v Islamabadu. Ubili so 16 ljudi, 25 pa so jih ranili.

Leta 1999 so prvič javno predstavili novo skupno evropsko valuto evro, ki je 1. januarja 2002 zamenjala državne valute v 12 državah evroobmočja.

Leta 2002 je Sonja Nef prepričljivo dobila veleslalom za svetovni pokal v Mariboru. Svetovna prvakinja je z najboljšima časoma na obeh progah za več kot sekundo in pol premagala Tino Maze.

Leta 2004 je Peter Žonta zmagal na tretji tekmi novoletne skakalne turneje v Innsbrucku. To je bila njegova edina zmaga v karieri. Ljubljančan je uspeh kariere dosegel z daleč najdaljšim skokom druge serije (128,5 m), potem ko je bil po prvi osmi. Norvežan Sigurd Pettersen je dobil preostale tri tekme novoletne turneje.

Leta 2005 je na predsedniških volitvah na Hrvaškem zmagal Stipe Mesić.

Leta 2005 je direktor nordijskih reprezentanc Smučarske zveze Slovenije Primož Ulaga po tekmi novoletne skakalne turneje v Innsbrucku odslovil glavnega trenerja skakalcev Matjaža Zupana in njegovega pomočnika Gorana Janusa. Pozneje so na odboru za skoke to odločitev preklicali.

Leta 2008 so morali zaradi močnega vetra odpovedati tretjo tekmo novoletne turneje, potem ko je v Innsbrucku pihal premočan veter. To je bila prva odpovedana tekma v 56-letni zgodovini turneje štirih skakalnic oziroma po 222 izpeljanih tekmah.

Leta 2013 so hokejisti Telemacha Olimpije v prvi tekmi "zimske klasike" na stadionu za Bežigradom s 5:4 premagali Beljak, potem ko je odločilni gol v 64. minuti zabil Kevin De Vergilio. Na Plečnikovem stadionu se je zbralo okrog 7.000 gledalcev.

Leta 2013 je komaj 17-letna ameriška alpska smučarka Mikaela Shiffrin izkoristila odsotnost Marlies Schild, slavila na slalomski tekmi svetovnega pokala v Zagrebu in postala "kraljica Sljemena". Tina Maze, ki je bila po prvi vožnji druga, je odstopila.