Leta 1976 skupaj s Steveom Jobsom ustanovil družbo Apple Computer, v njihovem podjetju delal kot glavni znanstvenik in tehnični svetovalec raziskovalno-razvojni skupini.

Wozniak je dejansko načrtoval in tudi izdelal osebni računalnik, ki so ga poimenovali Apple I in ga sestavljali v Jobsovi garaži. Leto pozneje je prišel na trg že nov model, Apple II, ki je bil prava prodajna uspešnica, saj je premogel barvni zaslon in leta 1978 tudi disketni pogon. Za veliko priljubljenost računalnika Apple II je poskrbela aplikacija/preglednica VisiCalc, ki je bila izdelana ravno za omenjeni računalnik.

Februarja leta 1981 je doživel letalsko nesrečo. Letalo je pilotiral sam in kot je razkrila preiskava, je nesrečo povzročil sam. Pri padcu letala se ni težje poškodoval, ampak je utrpel kratkotrajno izgubo spomina. Ni se spomnil nesreče, ležanje v bolnišnici niti obiskov sorodnikov. Po izpustitvi je nadaljeval s svojo rutino, samo pilotiral ni več. Spomin je obnovil s pomočjo pripovedi njegovega dekleta in s pomočjo računalniške igrice njegovega Appla II. Po nesreči se ni takoj vrnil v Apple, ampak se je poročil s svojim dekletom. Leta 1983 se je vrnil v podjetje, toda ni hotel opravljati drugega dela v njem kot tistega, ki ga je opravljal do nesreče. Čez štiri leta je pustil delo v Applu in je kljub ostal uslužbenec in prejemal plačo. Kasneje je kreiral še številne lastne projekte.

Leta 3114 pr. n. št. se je na ponedeljek začelo ciklično štetje po majevskem koledarju dolgega štetja, ki so ga označili kot [0.0.0.0.0].

Leta 480 pr. n. št. so Perzijci pod vodstvom Kseksesa pri Termopilah premagali Špartance pod vodstvom Leonidasa, ki je v bitki umrl.

Leta 1235 je umrla Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega meniškega reda klaris.

Leta 1805 je cesar Franc I. uzakonil obvezno osnovno šolanje po vsej avstrijski monarhiji.

Leta 1858 se je rodil nizozemski fizik Christiaan Eijkman, ki je za odkritje vitamina B leta 1929 dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1863 so Francozi zasedli Kambodžo in jo spremenili v svoj protektorat. Kambodža je namreč zaradi nenehnih vpadov Tajcev in Anamitov zaprosila za zaščito Francijo in tako je postala del Francoske Indokine z lastnim kraljem.

Leta 1892 je bila v avstrijskih deželah vpeljana enotna denarna valuta, krona, ki se je delila na 100 vinarjev in je imela zlato podlago.

Leta 1900 se je rodil Charlie Paddock, ki je na olimpijskih igrah leta 1920 v Antwerpnu osvojil zlato medaljo na 100 metrov in v ameriški štafeti 4 x 100 metrov.

Leta 1905 se je rodil avstrijski kemik poljskega rodu Erwin Chargaff.

Leta 1918 se je končala bitka pri Amiensu.

Leta 1919 je umrl škotsko-ameriški poslovnež in filantrop Andrew Carnegie.

Leta 1919 je bila sprejeta ustava Weimarske republike.

Leta 1928 si je Johnny Weissmüller na olimpijskih igrah v Amsterdamu na 100 m prosto priplaval zlato olimpijsko medaljo. Weissmüller, ki je znan po glavni vlogi v filmih o Tarzanu, je skupaj osvojil pet zlatih odlimpijskih medalj.

Leta 1934 so odprli zapor na otoku Alcatraz pri San Franciscu.

Leta 1935 so v nacistični Nemčiji pričeli s pregonom Židov.

Leta 1938 je bila ustanovljena Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot tretja jugoslovanska znanstvena akademija. Začetki pravega znanstvenoraziskovalnega dela so se začeli po letu 1945, razdeljena je na šest oddelkov: za zgodovino in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za naravoslovne vede, za umetnosti in za medicinske vede.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije.

Člani so lahko redni, izredni ali dopisni (slednji so lahko tudi neslovenskega rodu), njihovo delovanje pa je organizirano v skupinah (razredih), glede na znanstveno ali umetniško področje iz katerega izhajajo. Člane te ustanove imenujemo (slovenski) akademiki.

Leta 1941 je Japonska razglasila splošno vojaško mobilizacijo.

Leta 1943 se je rodil pakistanski general in nekdanji predsednik Pervez Mušaraf.

Leta 1950 se je rodil ameriški računalničar Stephen Wozniak.

Leta 1950 se je rodil ruski razvijalec orožja Genadij Nikolajevič Nikonov.

Leta 1951 je Rene Pleven postal francoski premier.

Leta 1952 so za jordanskega kralja okronali Hassana II Ibn Talala.

Leta 1954 je bilo konec francoske oblasti v Indokini.

Leta 1960 je Čad razglasil neodvisnost.

Leta 1965 so se v losangeleškem predelu Watts začeli medrasni nemiri.

Leta 1970 je podjetje Van Brode Milling Company prejelo patent za tako imenovani »spork« - kombinacijo žlice in vilic.

Leta 1972 se je še zadnja ameriška enota umaknila iz Južnega Vietnama.

Leta 1984 je Carl Lewis na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojil še četrto zlato medaljo in izenačil dosežek Jesseja Owensa. Lewis je z ameriško štafeto 4 x 100 metrov po pričakovanju premagal vso konkurenco in zbirki zlatih na 100 metrov, 200 metrov in v skoku v daljino dodal še četrto najžlahtnejše odličje, kar je pred njim leta 1936 v Berlinu uspelo le rojaku Owensu. Na naslednjih treh olimpijskih igrah je Lewis osvojil še pet zlatih medalj.

Leta 1984 je na olimpijskih igrah v Los Angelesu britanski atlet Sebastian Coe v teku na 1.500 m osvojil zlato medaljo z novim olimpijskim rekordom 3:32,53. Drugi je bil njegov rojak Steve Cram.

Leta 1994 je ob trčenju Boeinga 737 v ekvadorski vulkan Chichotepec življenje izgubilo 65 ljudi.

Leta 1995 je umrl ameriški matematik in logik Alonzo Church.

Leta 1996 je 19-letni Tadej Valjavec postal skupni zmagovalec petetapne kolesarske Dirke po Zgornji Avstriji, kar je bila do tedaj najpomembnejša zmaga za Besničana.

Leta 1999 je več sto milijonov ljudi v Evropi in Aziji opazovalo popolni sončni mrk, zadnji v 20. stoletju.

Leta 2003 so v Bangkoku aretirali Riduana Isamuddina - Hambalija, voditelja indonezijske teroristične skupine Jemaah Islamiyah.

Leta 2003 je Nato prevzel poveljstvo nad mirovnimi silami v Afganistanu, kar je bila prva operacija tega zavezništva zunaj Evrope.