Rokometašice z Galjevice so dosegle daleč največji uspeh v kratkotrajni zgodovini kluba. Po neuspešnem poskusu naskoka na vrh najmočnejšega evropskega klubskega tekmovanja v sezoni 1998/99 – za slovenske prvakinje je bil usoden madžarski Dunaferr – pa so se v sezoni 2000/01 vendarle povzpele na vrh Evrope.
Krimovke so že na prvem finalnem srečanju v Aarhusu opravile sijajno delo in iztržile neodločen izid (22:22), na povratnem srečanju v prepolni dvorani na Kodeljevem pa prikazale spektakularno predstavo in zasluženo iz rok predstavnika Evropske rokometne zveze (EHF) Karla Guentzla prejele najprestižnejši evropski klubski pokal.
Ljubljančanke so vodile tako rekoč od začetka do konca tekme, Danke pa so edini neodločeni izid dosegle v 2. minuti (1:1). Domači strateg Tone Tiselj je pripravil sijajno taktiko in z ostrim ritmom lomil odpor oslabljenih danskih tekmic, ki so na povratnem srečanju igrale brez petih poškodovanih igralk. V prvem polčasu je igra domače ekipe v napadu slonela na fantastični krožni napadalki Deji Doler, z osmimi zadetki zagotovo prvi dami finalnega srečanja, in Nataliji Derepasko – do 28. minute sta dosegli vse zadetke za Krim. Ljubljanska obramba 6-0 je sijajno delovala, najboljša danska igralka Heidi Astrup pa je bila v napadu preveč osamljena, tako da je dosegla le dva zadetka iz igre (oba do šeste minute), nato pa le še s 7-metrske črte. Ljubljančanke so v napadu igrale zelo disciplinirano in potrpežljivo ter se le iz najugodnejših položajev odločale za met, veliko dela pa je na črti opravila Dolerjeva, ki se je borila kot levinja in že po prvih devetnajstih minutah dosegla šest zadetkov. Danska obramba – gostujoči trener Ulrik Wilbek je preizkusil 5-1, 5+1 in 6-0 – in obe vratarki Sussane Lauritsen in Heidi Tjugum so bile povsem nemočne ob sijajni predstavi Ljubljančank, ki so si v prvem polčasu najvišjo prednost priigrale v 21. minuti, ko so vodile 11:6.

V drugem polčasu so slovenske rokometašice vselej držale varno prednost štirih zadetkov, največ, kar so lahko danske igralke naredile, pa je bil zaostanek treh golov (v 47. minuti 16:19 in 51. 17:20). V drugem delu igra Ljubljančank resda ni bila na visoki ravni, tu in tam je močno zaškripalo v napadu, toda v odločilnih trenutkih se je vendarle našla igralka, ki je premagala zelo solidno dansko obrambo. Ko je Derepaskova v 57. minuti dosegla svoj šesti zadetek, edinega v drugem polčasu, in povišala na 22:18, je dvorana na Kodeljevem "eksplodirala" od navdušenja, rokometno slavje leta pa se je v hramu slovenskega rokometa ter pred Prešernovim spomenikom in Mercatorjevim centrom v Šiški, kjer sta bila postavljena velika zaslona z neposrednim prenosom finalne tekme, ter v marsikaterem slovenskem domu lahko začelo ...

Leta 1003 je umrl papež Silvester II.

Leta 1012 je umrl papež Sergej IV.

Leta 1191 se je angleški kralj Richard I. poročil z Berengario Navarsko.

Leta 1364 so v Krakovu odprli najstarejšo, Jagelonsko univerzo na Poljskem.

Leta 1551 so v Limi odprli najstarejšo ameriško univerzo.

Leta 1797 je bila s francosko odstavitvijo doža Ludovica Manina odpravljena Beneška republika.

Leta 1803 se je rodil nemški kemik Justus von Liebig, ki je uvedel postopek gnojenja z mineralnimi gnojili in razvil postopek za pridobivanje mesnega izvlečka.

Leta 1820 se je rodila angleška bolničarka Florence Nightingale, ustanoviteljica moderne bolniške nege, začetnica higiene in sanitarnega dela. Leta 1860 je ustanovila šolo za bolničarke, leta 1907 je bila prva ženska, ki je bila odlikovana z britanskim redom za zasluge.

Leta 1856 je umrl francoski matematik, astronom in fizik Jacques Philippe Marie Binet.

Leta 1872 se je rodil slovenski politik Anton Korošec.

Leta 1873 je bil Oskar II. okronan za švedskega kralja.

Leta 1881 je Tunizija postala francoski protektorat.

Leta 1895 se je rodil kanadski kemik in Nobelov nagrajenec William Giauque.

Leta 1902 je v Pensilvaniji v ZDA 150 tisoč rudarjev začelo stavko, s katero so želeli doseči 20-odstotno zvišanje mezd in pogajanja o uvedbi 8-urnega delavnika.

Leta 1906 se je rodil ameriški geolog William Maurice Ewing, ki se je po drugi svetovni vojni ukvarjal predvsem z raziskovanjem morja.

Leta 1910 se je rodila angleška kemičarka, ki je leta 1964 prejela Nobelovo nagrado za kemijo, Dorothy Crowfoot Hodgkin.

Leta 1932 so deset tednov po ugrabitvi sina Charlesa Lindbergha otroka našli mrtvega.

Leta 1937 so v Westminstru okronali angleškega kralja Jurija VI.

Leta 1937 se je rodil eden najuspešnejših in najbolj prepoznavnih komikov modernega časa George Carlin. Carlin se je v svojem poklicu najraje ukvarjal z nesmisli v angleškem jeziku, politiko in religijo. Umrl je leta 2008.

Leta 1942 je bilo v koncentracijskem taborišču Auschwitz v prvem množičnem pomoru ubitih 1.500 poljskih Judov.

Leta 1949 se je po sporazumu med ZDA in ZSSR končala popolna zapora Berlina, ki je trajala od 24. junija 1948.

Leta 1965 je rusko vesoljsko plovilo Luna 5 strmoglavilo na Luno.

Leta 1968 se je rodil svetovno znani rolkar Tony Hawk.

Leta 1978 je Mednarodni meteorološki inštitut odločil, da hurikanov ne bodo več poimenovali izključno z ženskimi imeni.

Leta 1978 se je rodil ameriški filmski igralec Jason Biggs, znan predvsem po vlogah v seriji komedij Ameriška pita.

Leta 1993 so Slovenijo sprejeli v Svet Evrope, najstarejšo organizacijo evropskih držav, ustanovljeno 5. maja 1949 v Londonu, s sedežem v Strasbourgu.

Leta 2001 so rokometašice Krima osvojile naslov evropskih klubskih prvakinj.

Leta 2002 je nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter prispel na Kubo na petdnevni obisk. Carter je postal prvi ameriški predsednik, ki je obiskal Kubo po letu 1959, ko je Fidel Castro postal predsednik.

Leta 2003 je v Riadu Al Kaida razstrelila več bomb, v napadih je umrlo 26 ljudi.

Leta 2006 je sprinter Justin Gatlin odtekel nov svetovni rekord na 100 metrov. Mejnik je postavil pri 9,77 sekunde.

Leta 2007 je Jure Robič zmagal na prvi ultramaratonski kolesarski dirki okoli Slovenije (DOS). Na cilj je prišel več kot dve uri in pol pred Markom Balohom.

Leta 2009 so pevca Boya Georgea predčasno izpustili iz zapora, kjer je prestajal kazen, ker je nekega fanta na poziv lažno aretiral.

Leta 2011 je Kenny Dalglish uradno še drugič postal menedžer Liverpoola, potem ko je rdeče z Anfielda vodil med letoma 1986 in 1991. Z Liverpoolom je priljubljeni Škot podpisal triletno pogodbo.

Leta 2012 je LeBron James tretjič v karieri postal najkoristnejši igralec Lige NBA.

Leta 2012 je bil slovenski košarkar Erazem Lorbek uvrščen v najboljšo peterko Evrolige, MVP tekmovanja pa je postal Andrej Kirilenko. Lorbek je bil v idealno peterko izbran prvič v karieri.

Leta 2013 si je francoski prvoligaš Paris Saint Germain po 19 letih znova zagotovil naslov državnega prvaka.