Štukelj se je rodil v Novem mestu. Leta 1907 je postal član športnega društva Sokol. Slast nastopa na največjem tekmovanju je prvič okusil leta 1922 na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Dve leti kasneje je blestel v Parizu in bil na olimpijskih igrah najboljši v mnogoboju in na drogu. V Amsterdamu leta 1928 je dosežek ponovil še na krogih. Na sedmih največjih tekmovanjih je bil dvajsetkrat na zmagovalnih stopničkah, od tega je bil osemkrat prvi. Štukelj je slovensko javnost s svojo vitalnostjo in bistrimi mislimi navduševal tudi v jeseni svojega življenja. Umrl je 8. novembra leta 1999.

Leta 1920 so predstavniki takratne Kraljevine SHS in Kraljevine Italije v Rapallu podpisali pogodbo o razmejitvi – Rapalsko pogodbo. Kraljevina SHS se je z mirovno pogodbo v zameno za priznanje države odrekla precejšnjemu delu ozemlja: Goriški, delu Notranjske, Trstu, Istri, otokom Cres, Lošinj, Lastovo in Palagruža ter Zadru. Reka je dobila status svobodnega mesta, a je bilo mesto leta 1924 z Rimskim sporazumom dodeljeno Italiji, ki ga je že prej vojaško nadzorovala in ni priznavala plebiscita prebivalstva, ki je želelo ostati samostojno.

Leta 1929 se je v Philadelphiji rodila ameriška filmska igralka in monaška princesa Grace Kelly. Med drugim je nastopila v filmih Točno opoldne, Dvoriščno okno in Kliči M za umor. Igralsko kariero je končala po poroki z monaškim knezom Rainierjem. V zakonu so se jima rodili trije otroci: princesa Carolina, princ Albert (ki je po očetovi smrti leta 2005 postal monaški knez) in princesa Stephanie. Grace Kelly je umrla 14. septembra leta 1982 v prometni nesreči.

1945 se je rodil kanadski pevec, kitarist in pisec besedil Neil Young.

Leta 1961 se je rodila ena najboljših telovadk vseh časov Nadia Comaneci. Romunka je že s 14 leti na olimpijskih igrah v Montrealu pokazala vse svoje znanje. Na dvovišinski bradlji je gladko zmagala, vsi sodniki so ji prisodili oceno 10, kar se je zgodilo prvič v gimnastični zgodovini. V Montrealu je bila trikrat zlata (mnogoboj, dvovišinska bradlja, gred), enkrat srebrna (ekipna tekma) in enkrat bronasta (parter). Štiri leta kasneje je na OI-ju v Moskvi zmagala na gredi in parterju, srebrna pa je bila v mnogoboju in na ekipni tekmi.

Leta 1966 se je rodil ameriški igralec David Schwimmer, najbolj znan po vlogi Rossa v Prijateljih.

Leta 1971 se je rodil Mitja Kunc, ki je leta 2005 v Kranjski Gori sklenil uspešno smučarsko kariero. Največje uspehe je dosegel v slalomu, čeprav je bil tudi odličen veleslalomist. V Jongpjongu je slavil edino zmago v svetovnem pokalu, vrhunec kariere pa je bila bronasta slalomska medalja na svetovnem prvenstvu v St. Antonu leta 2001.

Leta 1982 je po smrti Leonida Brežnjeva predsednik Sovjetske zveze postal Jurij Andropov.

Leta 1989 je umrl slovenski grafik in slikar Božidar Jakac. Med drugim je bil pobudnik razvoja slovenske grafike, hkrati pa je v svojem dolgem in ustvarjalnem življenju izdelal veliko število mojstrskih risb, grafik, portretov in pokrajinskih podob.

Leta 1993 je Marko Milič v Vilni v Litvi prvič zaigral za slovensko košarkarsko reprezentanco. V 29 minutah je dosegel 15 točk, imel pa je še šest pridobljenih žog in štiri skoke. Reprezentančno kariero je sklenil novembra 2007.

Leta 1994 je umrla ameriška atletinja Wilma Rudolph, junakinja olimpijskih iger leta 1960 v Rimu, kjer je osvojila tri zlate medalje: na 100 m, 200 m in v štafeti 4 x 100 metrov. Rudolphova se je rodila 23. junija 1940.

Leta 2001 je v New Yorku kmalu po vzpletu strmoglavil Airbus A300 letalske družbe American Airlines. Umrlo je vseh 260 potnikov in članov posadke.

Leta 2003 si je ameriški igralec Jonathan Brandis vzel življenje. Najbolj znan je bil po vlogi Lucasa v nanizanki Seaquest.

Leta 2007 je uprava hokejskega kluba ZM Olimpije po odstopu Ildarja Rahmatuljina izbrala novega trenerja Mika Posmo. Američan je nato popeljal zmaje z zadnjega mestva v končnico Lige Ebel, kjer je Olimpija šele v finalu po usodni pisarniški napaki priznala premoč Salzburgu.

Leta 2012 je širša Slovenija v Mariboru prvič jasneje slišala protestno parolo Gotof je!

Leta 2014 je misija Rosetta postavila nov mejnik v raziskovanju vesolja. Na Čurjumov - Gerasimenko je poslala Philae, ki je pristal na kometu.