Rodil se je 16. marca 1925. Študiral je kemijo in diplomiral iz kemijskega inženirstva na Universidad Nacional Autonoma de Mexico, nato pa je na imenovani univerzi ustanovil kemijski inštitut, kjer se je večinoma posvečal raziskavam s področja organske kemije.

Poleg tega je predaval na fakulteti za kemijo, bil je direktor in profesor na šoli za kemijo na Universidad Iberoamericana ter namestnik direktorja na mehiškem inštitutu za nafto. Miramontes je bil tudi član več znanstvenih društev.

Znanstveni prispevek Luisa Miramontesa je zelo velik, veliko je objavljal in se podpisal pod skoraj 40 patentov – s področja organske kemije, farmacije, petrokemije, atmosferske kemije ter onesnaževanja okolja. Med njegove številne prispevke spada tudi sinteza noretindrona, glavne sestavine sintetične kontracepcijske tabletke. Ko je 15. oktobra 1951 sintetiziral noretindron, je bil Miramontes star 26 let.

V času življenja je Miramontes prejel več prestižnih nagrad, njegovo odkritje – kontracepcijsko tabletko – pa so leta 2000 imenovali za eno od najpomembnejših odkritij v zadnjih 2000 letih. Luis E. Miramontes velja poleg Andresa Manuela del Ria, odkritelja vanadija, in Maria Moline, nobelovca za kemijo iz leta 1995, za enega od treh največjih kemikov Mehike vseh časov.

Leta 81 je umrl rimski cesar Tit Flavij Vespazijan.

Leta 1592 je umrl znameniti francoski filozof Michel Montaigne, ki velja za začetnika skepticizma v francoski filozofiji, njegovi eseji pa so imeli velik vpliv na evropsko književnost.

Leta 1773 je na Dunaju umrl sloviti slovenski čebelar in bakrorezec Anton Janša. Napisal je znamenito Razpravo o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu. Obe knjigi sta doživeli 18 izdaj in bili prevedeni v več tujih jezikov.

Leta 1789 so New York razglasili za glavno mesto nove države ZDA, in sicer do leta 1790.

Leta 1886 se je rodil angleški fizik sir Robert Robinson, ki je leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1908 je na Ptuju prišlo do pretepa med Slovenci in Nemci. T. i. ptujski dogodki so privedli do proslovenskih demonstracij v Ljubljani, na katerih sta bila ubita Rudolf Lunder in Ivan Adamič.

Leta 1912 se je rodil ameriški astronom Horace Welcome Babcock.

Leta 1916 se je rodil britanski pisatelj norveškega rodu Roald Dahl.

Leta 1922 so v kraju Al Azizijah v Libiji izmerili 58 stopinj Celzija oziroma 136 stopinj po Fahrenheitu. To je doslej najvišja v senci izmerjena temperatura.

Leta 1923 je umrl slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik, avtor slovensko-nemškega slovarja.

Leta 1940 je Italija pod fašističnim voditeljem Benitom Mussolinijem po pridružitvi Nemcem iz Libije in Etiopije napadla britanske čete v Egiptu. Po začetnih uspehih so bili Italijani prisiljeni k umiku in veliko njihovih vojakov je bilo ujetih.

Leta 1944 so zavezniki prodrli v Tretji rajh.

Leta1947 je v Celju umrl slovenski slikar Albert Sirk.

Leta 1967 se je rodil atlet Michael Johnson, ki je v Atlanti postal olimpijski prvak na 200 metrov in 400 metrov. Osvojil je pet olimpijskih in devet naslovov svetovnega prvaka.

Leta 1971 se je rodil hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič. Profesionalec je postal leta 1988. Osvojil je 22 turnirjev ATP. Po treh izgubljenih wimbledonskih finalih (1992, 1994 in 1998) je leta 2001 v All England Club prišel s povabilom organizatorja in v finalu v napetih petih nizih (zadnji 9:7) ugnal Patricka Rafterja.

Leta 1993 sta Jicak Rabin in Jaser Arafat podpisala sporazum o Gazi in Jerihu.

Leta 1993 je kitajska atletinja Džunšja Vang v Pekingu postavila neverjeten svetovni rekord na 3.000 metrov: 8:06,11.

Leta 1994 je vesoljska sonda Ulysses preletela južni tečaj Sonca.

Leta 1996 je umrl Tupac Amaru Shakur, ameriški raper. Rodil se je leta 1971.

Leta 1996 je nekdanji vratar slovenske nogometne reprezentance Marko Simeunovič iz Olimpije prestopil v Maribor, s katerim se je nato v sezoni 1998/99 prebil celo v Ligo prvakov.

Leta 2004 se je francozinja Amelie Mauresmo prvič povzpela na vrh teniške lestvice WTA.

Leta 2005 je umrl ameriški nogometaš z avstrijskimi koreninami Toni Fritsch. Rodil se je leta 1945.

Leta 2013 je v 63. letu starosti umrl Jože Zagožen, nekdanji minister, direktor HSE-ja in Teša, poznan pa tudi kot eden izmed obtožencev v aferi Patria.