Odločitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke v evroskupini pozdravljajo s pozitivnimi sporočili, a to je po mnenju prvega moža evroskupine šele začetek, potrebni so nadaljnji koraki. O tem, kakšni bodo, se je Igor E. Bergant v Odmevih pogovarjal z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem.

Slovenija v Vilni vsaj uradno ni bila med glavnimi temami. Kljub vsemu, kako lahko razumemo nedvoumen namig Jeroena Dijsselbloema o pomenu sodelovanja slovenske vlade z Evropsko centralno banko.
Sam razumem to kot del Slovenije v Evropski uniji in centralni banki, kjer je pomembna izmenjava informacij. Menim, da to ni nič posebnega, ker smo del centralne banke in EU-ja, kjer vsakodnevno razpravljamo in poskušamo najti rešitve za ene in druge države.

Vodja evrske skupine, ki naj bi kmalu prišel v Slovenijo, je tudi napovedal, da bo pregled stanja v največjih slovenskih bankah končan do konca novembra. Ali to vendarle ne pomeni, da se tako spet odmika prenos slabih terjatev na tako imenovano slabo banko?
To ni nič novega. Dogovorili smo se, da za celotno skupino 10 bank opravimo obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive do konca novembra. Hkrati smo si izpogajali, da lahko prve prenose terjatev za NLB opravimo že oktobra. Končna odločitev bo znana, ko bomo imeli podatke za Novo Ljubljansko banko.

Ali lahko na njeno delovanje na kakršen koli način vpliva današnja vladna razrešitev neizvršnega direktorja Andreja Širclja?
To sem šele pred kratkim izvedel. To je odločitev vlade, zato težko komentiram.

Popolnoma jasno je, da je srž in levji delež bančnih in finančnih težav v Sloveniji. Kljub vsemu pa je slišati svarila, da naj bi bila Slovenija nekakšen poskusni zajec mednarodnih finančnih ustanov v reševanju bank. Na čem bi lahko temeljila taka opažanja?
To temelji na dejstvu, da moramo opraviti obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive, kar čaka vse evropske države v evroobmočju. Preden začne delovati evropski nadzorni mehanizem, morajo vse evropske banke iti skozi obremenitvene teste in preizkuse kakovosti aktive. Mogoče se zdi, da je Slovenija poskusni zajec, a menim, da je to koristno, saj bomo lahko pregledali stanje v bančnem sistemu.

Kako koristno je to za slovenske davkoplačevalce, ki rešujejo slovenske banke?
Davkoplačevalci smo vsi, strošek sanacije bank je vedno strošek davkoplačevalcev. Upamo, da ne bo večji od pričakovanega.

Se lahko že pogovarjamo o tem, koliko nas bo vse skupaj stalo?
Kakršna koli številka bi bila zgolj manipulacija. Zato smo najeli zunanje svetovalce, da nam naredijo obremenitvene teste in preglede kakovosti aktive, da bi se izognili tem špekulacijam in dobili prave številke, na katerih bomo lahko gradili in očistili slovenski bančni sistem.

Če se bodo te številke izkazale za previsoke, ki jih država ne zmore, bomo morali zaprositi za pomoč?
Ta možnost vedno obstaja in se o njej pogovarjamo, sicer bi ravnali neodgovorno. A poudarjam, da delujemo kot del evrosistema, zato so vsa pogajanja, ki jih omenjamo kot nadležna, edini način, na katerega Slovenija deluje v Evropski uniji.

V nedeljo bo minilo pet let od propada ameriške banke Lehman Brothers, ki je zamajala mednarodni finančni trg in tudi svetovno gospodarstvo. Navkljub poznejšim reformam in zavezam vse kaže, da se tak potop še vedno lahko zgodi kjer koli in kadar koli. Navsezadnje ste v Vilni razpravljali o reševanju številnih načetih evropskih bank z gromozanskimi dolgovi. Delite to mnenje?
Delim, ker so bančne krize nekaj popolnoma normalnega v vsakem dinamičnem gospodarstvu. Ta kriza ni ne prva in ne zadnja. Nekatere države, ki so prej pristopile k reševanju težav v bančnem sektorju, danes že uživajo sadove višje gospodarske rasti in predvsem normalno delujočega bančnega sistema.