Obveščanje evroskupine o razvoju dogodkov v slovenskem finančnem sistemu in o prihodnjih napovedih zanj naj bi bilo po informacijah virov v EU-birokraciji običajna praksa, če pride na nekem področju do večjih premikov.

Po oceni omenjenih EU-virov ne gre pričakovati dolge razprave o Čuferjevem poročilu. Začetek likvidacije dveh manjših slovenskih bank pa ocenjujejo kot pozitiven razvoj dogodkov, saj gre ob tem za znak nujnega prestrukturiranja bančnega sektorja in priznanje izgub, ki so se nakopičile v bilancah obeh bank.

Odločitev Banke Slovenije, ki ga je z državnim poroštvom v skupni vrednosti 1,03 milijarde evrov podprla vlada, naj bi v EU-ju videli kot dobrodošel korak, ki so ga slovenske oblasti v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) in Evropsko komisijo dobro pripravile. Pozitivna naj bi bila tudi vloga guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in ministrstva za finance.

Handelsblatt: ECB naj bi pritiskal na Slovenijo, naj sprejme pomoč
Veliko bolj črnoglede kot bruseljske so ocene nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki navaja, da se v evrskem območju povečuje dvom, ali Slovenija res lahko sama zmanjša kapitalski primanjkljaj v vrednosti 7,5 milijarde v bilancah 18 aktivnih bank v Sloveniji.

Evropska centralna banka (ECB) pa naj bi po njihovih navedbah pritiskala na slovensko vlado, naj za reševanje nakopičenih težav v bankah zaprosi za pomoč iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Slovenska bančna luknja v vrednosti 7,7 milijarde evrov naj bi presegala več kot petino gospodarske moči države. Slovenija pa zaradi kreditnega krča, nizkega izvoza in manjšega domačega povpraševanja ostaja v recesiji.