Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna se je rodil 14. junija 1928 v Rosariu v Argentini. Že zgodaj v mladosti ga je začela zanimati politika, kmalu so ga prevzele revolucionarne ideje Fidela Castra. Pozneje se mu je tudi pridružil in bil med bojevniki, ki so leta 1959 izpeljali tisto, kar je znano kot prva in edina uspešna socialistična revolucija v Ameriki.

Nekaj let je bil Che Fidelov največji zaveznik, leta 1965 pa je zapustil Kubo in se podal na bojišča v Kongo in Bolivijo. Američani so Cheja odkrili 8. oktobra leta 1967 v džungli blizu majhne vasice La Higuera v Boliviji in ga dan pozneje ubili, okoliščine njegove smrti pa so še vedno zavite v tančico skrivnosti.

Che najbolj znana revolucionarna ikona
Skozi življenje je bil Che Guevara politična in zelo kontroverzna figura, po njegovi smrti pa njegovo podobo še danes uporabljajo kot navdih, simbol revolucionarnega boja ali pa jo natisnejo na majice, ki jih nosijo modni navdušenci. Vse od svoje smrti je tako Che najbolj znana in najmočnejša revolucionarna ikona, mnoge latinskoameriške države in vlade pa odkrito častijo kult kubanskega revolucionarja in njegove ideje. Njegova podoba je postala zelo dobičkonosna tržna niša, saj jo je mogoče zaslediti na tako rekoč vsakem koraku – na majicah, posterjih, knjigah in glasbenih ploščah, časopisih in podobno, na ulicah številnih mest Latinske Amerike pa še vedno odmeva "No lo vamos a olvidar" (Ne bomo ga pozabili).

Kordova slika obkrožila svet
Svet danes Cheja Guevaro pozna predvsem po sliki "Guerrillero Heroico" ali herojski vojščak, ki jo je posnel kubanski fotograf Alberto Diaz Gutierrez, znan kot Alberto Korda. 5. marca 1950 je v havanskem pristanišču eksplodirala belgijska vojaška ladja "La Coubre". Gutierreza, ki je bil takrat glavni fotograf za kubanski časopis "Revolucija", so poslali na spominsko slovesnost v Havano. Fidel Castro je imel ob priložnosti enega svojih slavnih govorov, ko se je na odru nepričakovano pojavil tudi Che Guevara. Korda ga je opazil, vanj hitro usmeril fotoaparat in naredil dve sliki, preden je Che izginil z odra.

* Hasta Siempre, Comandante je pesem kubanskega glasbenika Carlosa Puebla iz leta 1965; v njej poje o Chejevem pismu, v katerem se je poslovil od Kube in odpotoval na pomoč revoluciji v Bolivijo, kjer je leta 1967 tudi umrl.

Leta 1775 je bila ustanovljena vojska Združenih držav Amerike.

Leta 1811 se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po delu Koča strica Toma.

Leta 1822 je Charles Babbage v referatu Kraljevemu astronomskemu društvu predstavil svoj "Diferencialni stroj".

Leta 1832 se je v Holzhausnu rodil oče batnega motorja z notranjim izgorevanjem Nikolaus Avgust Otto. Njegov motor je temelj vseh nadaljnjih gospodarskih motorjev z notranjim izgorevanjem.

Leta 1837 je umrl veliki italijanski pesnik Giacomo Leopardi. Skupaj z Dantejem, Ludovicom Ariostom in Torquatom Tassom pripada Leopardi skupini najboljših italijanskih pesnikov, še danes pa velja tudi za izjemnega misleca. Leta 1798 rojeni Giacomo Leopardi je že kot mlad mož pokazal izjemno ukaželjnost in pridobil si je odlično filološko in filozofsko znanje, bil pa je tudi dober poznavalec antike in renesanse. To vedenje je pogosto vnesel tudi v svoja literarna dela.

Leta 1864 se je rodil nemški zdravnik, nevrolog Alois Alzheimer. Po njem se imenuje nevrološka bolezen - alzheimerjeva bolezen.

Leta 1868 se je na Dunaju rodil avstrijski kemik, patolog in imunolog, Karl Lansteiner, Nobelov nagrajenec leta 1930. Odkril je krvne skupine in Rh-faktor.

Leta 1872 so v Kanadi dovolili sindikate.

Leta 1900 so Havaji dobili status ozemlja ZDA.

Leta 1917 so nemška letala prvič bombardirala London.

Leta 1920 je umrl nemški ekonomist in sociolog Max Weber.

Leta 1922 je ameriški predsednik Warren Harding postal prvi predsednik, ki so ga lahko državljani poslušali po radiu.

Leta 1936 je umrl ruski pisatelj Aleksej Maksimovič Peškov, bolj znan kot Maksim Gorki. Gorki velja za začetnika sloga socialni realizem, v svojem času pa je slovel tudi kot goreč politični aktivist. Med najbolj znana Gorkijeva dela prištevamo romane Mati: roman v dveh delih, Trije ljudje, Štiri drame, Ovaduh, Poletje in Artamonovi, napisal je tudi zbirko pravljic Ivanček Bedaček.

Leta 1940 so nacisti v koncentracijsko taborišče Auschwitz pripeljali prve zapornike. Nad vhodom se je že bočil napis “Arbeit macht frei” – “Delo osvobaja”. Auschwitz-1 je bil prvotno namenjen poljskim intelektualcem in članom odporniških gibanj, nemškim “običajnim” kriminalcem ter Judom. V drugem taborišču, Auschwitzu-Birkenauu, je bilo hkrati lahko do sto tisoč zapornikov. To je bilo predvsem taborišče smrti za Jude in Slovane. V Auschwitz in njegove podružnice je bilo v dobrih 4 letih pripeljanih približno 4 milijone ljudi in pol; po dosegljivih podatkih jih je umrlo 4 milijone.

Leta 1944 se je general Charles de Gaulle vrnil v Francijo.

Leta 1946 se je rodil ameriški multimilijonar Donald Trump.

Leta 1951 so predstavili prvi računalnik za širšo uporabo, Univac I.

Leta 1954 je umrl slovenski slikar Anton Koželj, ki je sodil med najbolj priljubljene ilustratorje slovenskih knjig.

Leta 1962 so v Parizu sklenili sporazum o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije (ESA).

Leta 1968 se je rodila ameriška igralka Yasmine Bleeth, najbolj znana po svoji vlogi v Baywatchu (Obalni straži).

Leta 1969 se je rodila se je nemška teniška igralka Steffi Graf.

Leta 1971 je v Londonu odprl svoja vrata prvi Hard Rock Cafe.

Leta 1974 se je rodil košarkar Saša Dončič.

Leta 1982 je bilo konec vojne med Veliko Britanijo in Argentino za Falklandske otoke. Zmagala je Velika Britanija.

Leta 1985 je Hezbolah ugrabil letalo družbe TWA na poletu med Atenami in Rimom.

Leta 1986 je umrl argentinski pisatelj Jorge Luis Borges Acevedo. Svetovna književnost se deli na tisto pred Borgesom in na tisto po njem, je nekoč dejal jugoslovanski literarni velikan Danilo Kiš, ameriški metafikcijski pisatelj John Barth pa je Borgesovo pisanje označil za paradigmo postmodernizma.

Leta 1987 so grški košarkarji na najlepši način končali domače evropsko prvenstvo. V finalu so Sovjetsko zvezo premagali s 103:101.

Leta 1994 je umrl slovenski matematik Ivan Štalec. Štalec je bil pedagog in pisec srednješolskih in univerzitetnih učbenikov.

Leta 1995 se je pevec Michael Jackson v javnosti prvič pojavil skupaj z ženo Liso Marie Presley, ko je dala intervju v oddaji Diane Sawyer.

Leta 1997 je takrat 20-letna plavalka Nataša Kejžar na sredozemskih igrah v Bariju na 100 metrov prsno z državnim rekordom 1:11,74 osvojila srebrno medaljo.

Leta 2002 je asteroid 2002 MN Zemljo "zgrešil" za 121 tisoč kilometrov, kar je samo tretjina razdalje med Luno in Zemljo.

Leta 2009 so v Paisleyu na Škodskem zabeležili prvo smrt Evropejca za posledicami virusa H1N1 (prašičje gripe).

Leta 2011 je revija Time prva razkrila, da zvezna porota preučuje obtožbe, da je v CII-nem zaporu Abu Ghraib v iraku prihajalo do vojnih zločinov in mučenja.

Leta 2013 Iranci na predsedniških volitvah izvolijo Hasana Rouhanija.

Leta 2013 je v hudih poplavah na severu Indije umrlo veliko ljudi, po nekaterih ocenah tudi do 10 tisoč.

Leta 2013 je umrl ameriško-madžarski tenisač Constantine "Gene" Mako. V tridesetih letih 20. stoletja je osvojil štiri grand slame v dvojicah.

Leta 2014 so hokejisti Los Angelesa z Anžetom Kopitarjem v treh sezonah še drugič osvojili Stanleyjev pokal. Kralji so na peti tekmi finala ugnali New York Rangerse s 3:2.