je bila Benazir Buto na prvih volitvah v Pakistanu, kjer so lahko volili vsi državljani, izvoljena za predsednico vlade.

Benazir je bila hči nekdanjega voditelja države Zulfikarja Buta. Butova je umrla 27. decembra 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je sprva sporočil, da je premierka živa, pozneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in v bolnišnici je zaradi poškodb umrla. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Benazir Buto je bila rojena 21. junija 1953. Njen oče je bil ustanovitelj Pakistanske ljudske stranke in je bil, tako kot ona, umorjen. Vojska ga je usmrtila leta 1979. Izobraževati se je začela v Pakistanu, nato je odšla v ZDA, kjer je končala kolidž v Radcliffu, univerzitetno izobrazbo iz političnih ved pa dopolnila na harvardski univerzi. Med letoma 1973 in 1977 je končala študij iz filozofije, politologije in ekonomije na Oxfordski univerzi, nato pa se je vrnila v Pakistan.

Po vrnitvi je bila v priporu do leta 1984, ko ji je bilo dovoljeno oditi v Veliko Britanijo. Tam je postala voditeljica očetove Pakistanske ljudske stranke. Do leta 1988, ko se je lahko vrnila v državo in zmagala na volitvah, je v Franciji zaradi zastrupitve umrl še njen brat Šah Navaz.

Na volitvah leta 1993 je zopet zmagala in nasledila Šarifa. Na oblasti pa je ostala le tri leta, saj jo je razrešil predsednika Faruk Legari. Nekaj tednov pred tem je bil njen brat Murtaza, ki je bil obtožen sodelovanja s teroristi, ubit v Karačiju.

Leta 1999 je prostovoljno odšla v tujino, sodne oblasti v Pakistanu pa so jo obsodile zaradi korupcije, a je pozneje višje sodišče to obsodbo zavrnilo. Kljub temu se v državo ni želela vrniti.

Nato se je s svojim tekmecem Šarifom pridružila Zavezništvu za obnovo demokracije, a sta se hitro sprla pri vprašanju, kako ravnati z Mušarafom, ki je na oblast prišel z državnim udarom. Butova se je želela z Mušarafom pogajati, Šarif pa je kakršne koli pogovore z vojaškim voditeljem zavračal.

Butova je umrla 27. decembra leta 2007 v samomorilskem napadu na predvolilnem zborovanju v Ravalpindiju. Napad se je zgodil na konvoj vozil, v katerem je zapuščala prizorišče predvolilnega zborovanja v njeno podporo. Najprej naj bi jo napadalec ustrelil v vrat in prsi, nato pa se je razstrelil. Njen tiskovni predstavnik je najprej sporočil, da je premierka živa, kasneje pa se je izkazalo, da je hudo ranjena in je v bolnišnici podlegla poškodbam. V napadu je bilo poleg nje ubitih še 20 ljudi.

Leta 42 pr. n. št. se je rodil rimski cesar Tiberij.

Leta 1272 je umrl angleški kralj Henry III., ki je vladal od leta 1216. Nasledil ga je njegov sin Edward I.

Leta 1328 je umrl japonski šogun Hisaaki.

Leta 1384 je bila Hedviga okronana za poljsko kraljico.

Leta 1532 je Francisco Pizarro s svojimi možmi ujel inkovskega vladarja Atahualpo.

Leta 1632 je švedski kralj Gustavus Adolphus umrl v bitki.

Leta 1695 je umrl francoski filozof Pierre Nicole.

Leta 1720 se je rodil italijanski skladatelj Carlo Antonio Campioni.

Leta 1724 so obesili angleškega tatu Jacka Shepparda.

Leta 1766 se je rodil francoski violinist Rodolphe Kreutzer.

Leta 1797 je umrl pruski cesar Frederick William II.

Leta 1806 je umrl ustanovitelj mesta Cleveland v Ohiu Moses Cleaveland, nadzornik družbe Connecticut Land Company.

Leta 1831 je umrl pruski vojaški teoretik Carl Phillip Gottlieb von Clausewitz.

Leta 1836 se je rodil zadnji havajski kralj David Kalakaua of Hawaii.

Leta 1855 je David Livingstone, britanski misijonar in raziskovalec, na reki Zambezi v Afriki odkril slapove, ki jih je poimenoval po angleški kraljici Viktoriji. Slapovi so široki 1,7 kilometra in se spuščajo 106 metrov globoko.

Leta 1887 je umrl slovenski pisatelj, kritik, dramatik in jezikoslovec Fran Levstik. Znana so predvsem njegova dela Popotovanje od Litije do Čateža, Martin Krpan in Napake slovenskega pisanja.

Leta 1889 se je rodil ameriški dramatik George Kaufman.

Leta 1892 se je rodil kitajski pisatelj Guo Moruo.

Leta 1904 je John Ambrose Fleming izumil vakuumsko cev.

Leta 1905 se je rodil slovenski pesnik Mile Klopčič, predstavnik socialne poezije in odličen prevajalec. Plamteči okovi, ki jih je izdal leta 1924, so bili zaplenjeni že v tiskarni. Napisal je Preproste pesmi, prevajal pa je Puškina in Lermontova.

Leta 1906 je bil Enrico Caruso, operni pevec, obtožen, da je uščipnil v zadnjico neke ženske v newyorškem živalskem vrtu Central Park Zoo, in sicer v opičji ogradi.

Leta 1907 sta se Indian Territory in Oklahoma Territory združila v državo Oklahoma, ki je postala 46. zvezna ameriška država.

Leta 1914 se je po bitki na Drini začela znamenita kolubarska bitka, največja in najpomembnejša bitka med Srbi in Avstrijci v prvi svetovni vojni.

Leta 1922 se je rodil portugalski pisatelj in Nobelov nagrajenec Jose Saramago.

Leta 1924 se je rodila slovenska gledališka in filmska igralka Duša Počkaj.

Leta 1933 so ZDA in Sovjetska zveza navezale diplomatske stike.

Leta 1933 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Franci Zagoričnik.

Leta 1940 so britanska letala v povračilo, ker so dva dni pred tem Nemci porušili Coventry, bombardirala Hamburg.

Leta 1943 so ameriški bombniki zbombardirali hidroelektrarno in tovarno težke vode v Vermorku na Norveškem, ki so jo upravljali Nemci.

Leta 1945 so ZDA "uvozile" 88 nemških znanstvenikov, ki so jim pomagali pri izdelavi raket.

Leta 1945 je na pobudo konference Organizacije združenih narodov nastal UNESCO.

Leta 1849 je rusko sodišče obsodilo Fjodora Mihajloviča Dostojevskega na smrt zaradi sodelovanja s protivladno skupino radikalnih intelektualcev.

Leta 1957 je center Boston Celticsov Bill Russell je postavil rekord Lige NBA v skokih na eni tekmi. Proti Philadelphii (111:89) je imel ob koncu srečanja kar 49 skokov.

Leta 1959 je v Clevelandu umrl nekdanji ljubljanski škof Gregorij Rožman.

Leta 1960 je umrl ameriški filmski igralec Clark Gable, najbolj znan po vlogah v filmih Upor na ladji Bounty, V vrtincu in Neprilagojeni.

Leta 1964 se je rodila italijanska igralka Valeria Bruni Tedeschi.

Leta 1965 so Rusi izstrelili vesoljsko plovilo Venera 3. To je bilo prvo plovilo, ki je pristalo na drugem planetu - Veneri.

Leta 1967 se je rodila ameriška igralka Lisa Bonet.

Leta 1971 se je rodil se je eden najboljših plavalcev v prostem slogu Aleksander Popov. Na olimpijskih igrah je osvojil štiri zlate medalje in eno srebrno. Plavati je začel z osmimi leti.

Leta 1973 je Nasa iz Cape Canaverala izstrelila Skylab 4, na krovu je imel tri astronavte, ki so v vesolju preživeli 84 dni.

Leta 1974 se je rodil angleški nogometaš Paul Scholes. Že od leta 1991 je bila igralec Manchester Uniteda.

Leta 1977 se je rodila ukrajinska umetnostna drsalka Oksana Bajul. Zmagala je na svetovnem prvenstvu leta 1993. Še bolj odmevna pa je zlata medalja na olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju, ko je premagala Američanko Nancy Kerrigan.

Leta 1981 se je rodila kanadska pevka Allison Crowe.

Leta 1988 so na zasedanju Palestinskega narodnega sveta v Alžiriji razglasili neodvisno državo Palestino na ozemlju, ki ga zasedajo Izraelci.

Leta 1989 je brigada smrti, ki so jo sestavljali salvadorski vojaki, ubila šest jezuitskih duhovnikov in še dva slušatelja univerze Jose Simeon Canas.

Leta 1990 so v kinematografih začeli prikazovati peti in hkrati zadnji del filma Rocky V., v katerem je glavno vlogo odigral Sylvester Stallone.

Leta 1996 je mati Tereza dobila častno državljanstvo ZDA.

Leta 1977 se je v Jekaterinoslavu rodila ukrajinska umetnostna drsalka Oksana Bajul, ki je leta 1994 zmagala na olimpijskih igrah v Lillehammerju.

Leta 1997 je po 18 letih Kitajska iz zapora zaradi zdravstvenih težav izpustila prodemokratskega oporečnika Veija Džingšenga.

Leta 2000 je bil Bill Clinton prvi predsednik ZDA, ki je obiskal Vietnam.

Leta 2000 so košarkarji Uniona Olimpije v 5. krogu Evrolige v polnem Tivoliju premagali madridski Real z 88:79.

Leta 2001 so v kinematografih začeli prikazovati prvi film o Harryju Potterju.

Leta 2004 je X-43A postalo najhitrejše letalo na svetu. Letelo je s hitrostjo skoraj deset machov oziroma 11.200 kilometrov na uro (3,11 kilometrov na sekundo).

Leta 2005 je Tau Ceramica v 3. krogu Evrolige v Tivoliju nadigrala Union Olimpijo s 87:70. Zbogom Pino in Pino, adijo, je odmevalo v Tivoliju ob novem porazu zeleno-belih košarkarjev. Kljub najslabšemu začetku Evrolige v zgodovini kluba trener Josip Pino Grdovič po tekmi ni razmišljal o odstopu.