Sprožile so ga predvsem dolgotrajne padavine v oktobru in novembru, po takratnih izračunih pa je povzročil za skoraj osem milijard takratnih tolarjev oziroma 32 milijonov evrov škode.

Prvi plaz pod Stožami, ki se je na približno 1600 metrih višine sprožil v sredo, 15. novembra 2000, približno ob 13. uri, se je ustavil ob sotočju Mangartskega potoka in Predelice na okoli 905 metrih nadmorske višine. Drugi plaz, ki je bil nadaljevanje prvega, se je sprožil v prvih minutah usodnega petka, 17. novembra 2000, nekaj minut po polnoči. Dodatna splazela masa je potisnila pred seboj že razmočeno plazovino, odloženo vzdolž Mangartskega potoka po prvem plazu. Drobirski tok naj bi od sotočja Mangartskega potoka in Predelice s približno hitrostjo 30 km/h potoval do Zgornjega Loga le nekaj minut. Vsa plazovina izpod Stož se je po dolini razlila v nekaj urah.

Leta 284 je Dioklecijan postal rimski cesar.

Leta 1476 je bil v boju s Turki ubit romunski knez Vlad Tepeš, znan kot Drakula. Knez Drakula, doma iz Transilvanije, je slovel po grozodejstvih, sicer pa je pogost literarni in filmski lik kot vampirski grof. Njegovo ime se je prvič pojavilo v romanu Drakula iz leta 1897, prvi film, ki so ga posneli na to temo, pa je Nosferatu, simfonija groze.

Leta 1558 je umrla angleška kraljica Marija I. Angleški, prestol je istega leta zasedla Elizabeta I., hčerka Henrika VIII. in Ane Boleyn. V njenem času je Anglija doživela velik gospodarski in duhovni razvoj.

Leta 1796 je v Carskem selu pri Sankt Peterburgu umrla ruska carica Katarina II. Aleksejevna, bolj znana kot Katarina Velika.

Leta 1800 je bila na Kapitolu prva seja ameriškega kongresa.

Leta 1839 so v milanski Scali prvič uprizorili prvo opero Giuseppa Verdija Oberto, conte di San Bonifacio.

Leta 1858 je umrl predstavnik utopičnega socializma, angleški podjetnik Robert Owen, ki velja za začetnika nove delavske zakonodaje.

Leta 1869 so slovesno odprli Sueški prekop. Načrte zanj je izdelal Alois Negrelli, gradili pa so ga celih deset let pod vodstvom Francoza Ferdinanda Lessepsa. Pri gradnji Sueškega prekopa je umrlo okoli 20.000 ljudi. Prekop je dolg skoraj 163 kilometrov, globok pa 20 metrov. Morsko pot med Londonom in Mumbajem skrajša za skoraj 8.000 kilometrov.

Leta 1887 se je v Londonu rodil zmagovalec bitke pri El Alameinu, maršal Bernard Law Montgomery.

Leta 1889 se je rodil slovenski pesnik in prevajalec Fran Albreht, ki se je pozneje posvetil uredniški dejavnosti in gledališki kritiki.

Leta 1903 se je ruska socialnodemokratska delavska stranka razdelila na dve skupini – boljševike in menjševike.

Leta 1906 se je rodil japonski proizvajalec avtomobilov Soichiro Honda.

Leta 1917 je umrl francoski kipar, pionir moderne umetnosti in najvplivnejši kipar 20. stoletja Auguste Rodin, ki se je zgledoval po antičnem svetu in naravi.

Leta 1925 se je rodil ameriški filmski igralec Rock Hudson, s pravim imenom Roy Harold Scherer. Leta 1985 je nazadnje zaigral v nadaljevanki Dinastija, ko se je razvedelo, da je zbolel za aidsom. Tega leta je umrl.

Leta 1935 se je rodil Toni Sailer, smučarski čudež iz Kitzbühela. Bil je prvi alpski smučar, ki je na enih olimpijskih igrah zmagal v vseh treh disciplinah (takrat še ni bilo kombinacije in superveleslaloma), torej v smuku, veleslalomu in slalomu. To mu je uspelo leta 1956 v Cortini d'Ampezzo.

Leta 1941 je ameriški veleposlanik na Japonskem Joseph Grew poslal brzojavko na notranje ministrstvo ZDA, da bodo Japonci kmalu napadli havajsko pristanišče Pearl Harbor. Njegovo sporočilo so ignorirali.

Leta 1941 je v Ljubljani začela oddajati ilegalna radijska postaja Kričač. Delovala je do aprila leta 1942, po italijanski prepovedi uporabe radijskih sprejemnikov. Program se je začenjal s tiktakanjem ure, kar naj bi pomenilo, da prihaja naš čas, in s slovensko himno Naprej zastava Slave. Okupator ga kljub izredni tehniki ni nikoli odkril.

Leta 1942 se je rodil ameriški režiser Martin Scorsese.

Leta 1943 je bila v Gravini v južni Italiji predvsem iz vrst slovenskih rodoljubov ustanovljena prva čezmorska brigada, ki je sodelovala v NOV.

Leta 1944 se je v New Jerseyju rodil ameriški igralec in režiser Daniel Michael DeVito - Danny DeVito. Njegova filmska pot se je začela nenavadno, saj je najprej želel postati masker, da bi pomagal sestri v kozmetičnem salonu. Vpisal se je na akademijo za igro v New Yorku, kjer naj bi se izučil za kozmetičarja. Tam se je prvič srečal z igro in se vanjo zaljubil.

Leta 1944 se je rodil nizozemski arhitekt Rem Koolhaas.

Leta 1969 so se v Helsinkih začeli pogovori SALT 1 med ZDA in Sovjetsko zvezo. Cilj pogovorov je bil zmanjšanje števila strateškega orožja na obeh straneh.

Leta 1970 je ruska sonda Lunohod 1 pristala v Mare imbrium (Morje dežja) na Luni.

Leta 1970 je Douglas Engelbart prejel patent za računalniško miško.

Leta 1972 se je v rodno Argentino po 17 letih zmagoslavno vrnil iz izgnanstva Juan Peron. Predsednik Argentine je bil od 1946 do 1955 in od 1973 do 1974.

Leta 1973 se je v Atenah začela študentska vstaja proti vojaškemu režimu v državi.

Leta 1977 se je rodila smučarska tekačica in biatlonka Andreja Mali.

Leta 1985 je umrl slovenski slikar in grafik Avgust Černigoj.

Leta 1987 je izšel prvi zvezek Enciklopedije Slovenije.

Leta 1989 se je na Češkoslovaškem začela žametna revolucija, ki je odpihnila komunistični režim v državi.

Leta 1990 je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Robert Hofstadter.

Leta 1997 je šest muslimanskih skrajnežev v Luksorju, Egipt, pri Hačepsutinem templju ubilo 62 ljudi. Policija je napadalce kasneje ubila.

Leta 1999 je slovenska nogometna reprezentanca na povratni tekmi dodatnih kvalifikacij remizirala z Ukrajino (1:1) in se uvrstila na EURO 2000.

Leta 2000 je plaz v Logu pod Mangartom zasul sedem ljudi in povzročil za več milijonov evrov škode.

Leta 2000 so Alberta Fujimorija odstavili s predsedniškega položaja v Peruju.

Leta 2003 je Arnold Schwarzenegger prisegel kot guverner Kalifornije.

Leta 2006 je po dolgi bolezni v 80. letu v Budimpešti umrl Ferenc Puškaš, madžarska nogometna legenda iz 50. in 60. let.

Leta 2015 je v prometni nesreči umrl slovenski alpski smučar Drago Grubelnik. Največji uspeh je doživel 16. januarja leta 2000, ko je na tekmi svetovnega pokala v slalomu v Wengnu v Švici osvojil tretje mesto.