Dunlop se je rodil 5. februarja 1840 v Dreghornu na Škotskem. Zaslovel je z idejo o gumijasti zračnici, ki se je rodila povsem po naključju. Škot je namreč sinu podaril tricikel s polnimi kolesi, vendar se je ta nenehno pritoževal, ker ga je na triciklu premetavalo, poleg tega pa je bila igrača tudi izjemno neudobna.

Dunlop je skušal to pomanjkljivost odpraviti in 31. oktobra 1888 je patentiral gumijasto zračnico, ki je bila sposobna blažiti tresljaje na večini podlag. Iznajdba je izkoriščala elastičnost zraka v zračnem žepu, na kolesa tricikla pa je bila pritrjena z usnjenimi trakovi. Večje zanimanje za izum se je pokazalo, ko je leta 1889 na kolesarskem tekmovanju z veliko prednostjo zmagala skupina z Dunlopovimi zračnicami.

Izum je pripomogel k uveljavitvi kolesa kot enega najpriljubljenejših prevoznih sredstev ter tudi k hitrejšemu razvoju avtomobilizma.

Leta 4004 pr. n. št. je bilo glede na Ussher-Lightfootov koledar ustvarjeno vesolje.

Leta 42 pr. n. št. je po porazu rimske vojske pri Filipih eden glavnih zarotnikov pri usmrtitvi Julija Cezarja Mark Junij Brut naredil samomor.

Leta 425 je bil za rimskega vladarja izbran Valentinijan III. Takrat je bil star šest let.

Leta 930 je umrl japonski vladar Daigo.

Leta 1086 je v bitki pri Az Zalakah vojska Jusufa ibn Tašfina premagala armado kastiljskega kralja Alfonsa VI.

Leta 1492 je Kočevje prejelo patent za trgovino z lastnimi izdelki.

Leta 1739 je britanski premier Robert Walpole napovedal vojno Španiji.

Leta 1801 se je rodil nemški skladatelj Albert Lortzing. Njegove najbolj znane stvaritve so opere Oba strelca, Car in tesar, Divji lovec in Andreas Hofer.

Leta 1805 se je v Českem lesu rodil pisatelj Adalbert Stifter, največji avstrijski pripovednik 19. stoletja. Njegova pomembna dela so Kondor, Visoki gozd, Pozno poletje in Witika.

Leta 1812 je francoski general Claude Francois de Malet razglasil, da je cesar Napoleon Bonaparte umrl v Rusiji in da je zdaj on vladar Pariza. Zaradi izdaje so de Maleta 29. oktobra 1812 ubili.

Leta 1817 se je rodil francoski slovničar, leksikograf in enciklopedist Pierre Larousse, ustanovitelj francoske založbe Libraire Larousse.

Leta 1844 se je rodil nemški slikar Wilhelm Leibl. Veljal je za imenitnega portretista, najraje pa je upodabljal kmečko življenje v bavarskih vaseh.

Leta 1872 je umrl francoski pesnik in pisatelj Theophile Gautier. Njegovo lirsko pesništvo je zbrano v zbirki Emajli in kameje, ki je pomemben člen v razvoju romantičnega pesništva oz. njegovega impresionističnega sloga.

Leta 1887 se je rodil slovenski dramatik, publicist in pesnik Rudolf Golouh.

Leta 1905 se je rodil švicarski fizik Felix Bloch, ki je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado.

Leta 1908 je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska filharmonija, ki je nastala iz društvene godbe Glasbene matice.

Leta 1914 je Turčija napadla Rusijo.

Leta 1915 se je na protestu v New Yorku zbralo med 25 in 33 tisoč sufražetk, ki so zahtevale pravico do volitev.

Leta 1917 je bila v Sankt Peterburgu zgodovinska seja CKP-ja, na kateri so sprejeli Leninov sklep o oboroženi vstaji.

Leta 1917 so se ameriške čete pri kraju Luneville v Franciji vključile v prvo svetovno vojno.

Leta 1923 se je rodil igralec Frank Sutton.

Leta 1925 se je rodil ameriški televizijski voditelj Johnny Carson.

Leta 1929 so se po nenehnem padanju vrednosti delnic od septembra na newyorški borzi začeli prvi znaki panike.

Leta 1931 je goriški škof Frančišek Borgia Sedej odstopil.

Leta 1934 so kitajski komunisti začeli t. i. dolgi pohod.

Leta 1939 je umrl ameriški pisatelj Pearl Zane Grey.

Leta 1940 se je rodil legendarni brazilski nogometaš Edson Arantes do Nascimento - Pele. Po njegovi zaslugi so se Brazilci v letih 1958, 1962 in 1970 veselili naslova svetovnega prvaka. Debitiral je pri Santosu leta 1956 ter z njim leta 1962 postal tudi svetovni klubski prvak. Leta 1975 je zaigral za New York Cosmos skupaj s Franzom Beckenbauerjem. Pele velja za enega najboljših nogometašev vseh časov.

Leta 1942 se je v severni Afriki začela ofenziva britanske osme armade pod poveljstvom generala Montgomeryja, ki je nemške in italijanske čete odvrnila od vdora v Egipt.

Leta 1942 se je rodil pisatelj kriminalnih romanov Michael Crichton.

Leta 1943 se je rodil rokometni trener Miro Požun. Nekdanji slovenski rokometni selektor je največji uspeh dosegel s Celjem Pivovarno Laško v sezoni 2003/04, ko so Celjani slavili v Ligi prvakov. Deloval je tudi v Gorenju.

Leta 1944 je sovjetska vojska prestopila meje Madžarske in napovedala skorajšnji konec vojne.

Leta 1944 je umrl angleški fizik Charles Glover Barkla, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1954 se je rodil filmski režiser in producent Ang Lee.

Leta 1956 se je z demonstracijami v Budimpešti začel splošen ljudski upor proti sovjetskemu modelu socializma na Madžarskem.

Leta 1958 je belgijski risar stripov Peyo predstavil novo zbirko stripov - The Smurfs, Smrkci.

Leta 1958 je Nobelovo nagrado za književnost dobil eden največjih ruskih lirikov 20. stoletja Boris Pasternak, avtor romana Doktor Živago. Roman je bil v času Sovjetske zveze prepovedan. Prav zato je roman o intelektualcu med 1. svetovno vojno in oktobrsko revolucijo najprej izšel na Zahodu, kar je avtorju prineslo svetovno slavo; v nekaj letih je bil preveden v kar 18 jezikov. Nagrajen je bil tudi z Nobelovo nagrado za literaturo, a jo je moral pod pritiski takratnih sovjetskih oblasti in grožnjami z izgnanstvom zavrniti. V Rusiji so tako knjigo prvič natisnili šele leta 1998 v časopisu Novi mir.

Leta 1959 se je rodil filmski režiser Sam Raimi.

Leta 1961 se je rodil španski nogometni vratar Andoni Zubizarreta. Najbolj je zablestel v dresu Barcelone, kjer se je štirikrat veselil naslova državnega prvaka (1991-1994). 20. maja 1992 je Barca osvojila naslov evropskega prvaka. Zubizarreta je na Wembleyju sijajno branil, Katalonci pa so ugnali Sampdorio z 1:0. Kariero je sklenil po svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1998.

Leta 1973 se je ameriški predsednik Richard M. Nixon strinjal, da bo kongresu dostavil avdiokasete, ki jih je ta s sodnim pozivom zahteval od njega. Posnetki, ki so ji zahtevali v kongresu, so bili posneti v Beli hiši, na njih pa so govorili o škandalu Watergate.

Leta 1976 je ameriški predsednik Jimmy Carter spregovoril za revijo Playboy. Med drugim je povedal tudi: ”Na veliko žensk sem gledal s poželenjem. V svojem srcu sem bil velikokrat nezvest. Bog ve, da bom to še naprej počenjal, zato mi oprošča.”

Leta 1983 je bilo v samomorilskem napadu na ameriško vojašnico v Bejrutu ubitih 241 vojakov. Tega dne zjutraj so samomorilci napadli tudi francosko vojašnico, v napadu pa je bilo ubitih 58 vojakov.

Leta 1989 je po 33 letih delovanja pod sovjetsko oblastjo Madžarska postala neodvisna republika.

Leta 1990 je umrl francoski filozof Louis Althusser.

Leta 1992 je japonski cesar Akihito postal prvi japonski vladar, ki je stal na kitajskih tleh.

Leta 1996 se je na sodišču v Santa Monici začelo sojenje nekdanjemu igralcu ameriškega nogometa O. J. Simpsonu.

Leta 1997 so košarkarji Uniona Olimpije v 5. krogu evropske lige v skupini D povozili bogati Teamsystem iz Bologne. V Tivoliju je bilo 89:68 (51:31).

Leta 2000 je Miroslav Blaževič odstopil z mesta selektorja hrvaške nogometne reprezentance. Čiro se je znašel pod plazom kritik zaradi neodločenih izidov proti Belgiji in Škotski v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2002.

Leta 2001 se je začela IRA razoroževati, potem ko je ameriški predsednik Bill Clinton predlagal mirovne pogovore.

Leta 2002 so čečenski teroristi ugrabili več kot 700 talcev v moskovskem gledališču Dubrovka.

Leta 2003 je bil Brane Oblak v izboru pod taktirko NZS-ja razglašen za najboljšega slovenskega nogometaša v zadnjih petdesetih letih. Oblak je prejel 430 glasov. Na drugo mesto se je uvrstil Srečko Katanec (376), na tretje pa Zlatko Zahovič (286). Glasovali so nogometni strokovnjaki, igralci, reprezentanti, trenerji in drugi funkcionarji ter športni novinarji.

Leta 2004 je brazilska vesoljska družba Operation Cajuana v vesolje izstrelila svojo prvo raketo VSB-30, in to le 14 mesecev po tem, ko se je ob poskusu izstrelitve zgodila huda nesreča.

Leta 2004 je močan potres stresel prefekturo Nigata na severu Japonske. V potresu, ki so mu sledili močni popotresni sunki, je umrlo 35 ljudi, 2.200 ljudi je bilo ranjenih, brez doma pa je ostalo 85.000 ljudi. Glavno in največje mesto prefekture Nigata je istoimensko mesto. Ker leži ob obali na severozahodu države, tradiconalno velja za pristaniško mesto.