Evropski prvakinji, bronasti z olimpijskih iger in svetovni dvoranski rekorderki v teku na 800 metrov so 18. junija 2007 v Monaku nenapovedano odvzeli vzorec, ki je bil pozitiven na eritropoetin (EPO). 26. julija istega leta je Mednarodna atletska zveza sporočila, da je enak rezultat pokazal tudi B-test. Eritropoetin je telesni hormon, ki uravnava nastajanje eritrocitov v telesu, pomemben je predvsem, ko iz različnih razlogov začne primanjkovati aerobne kapacitete krvi.

Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, Čeplakova pa je zanikala jemanje nedovoljenih sredstev. "Zanikam kakršno koli jemanje nedovoljenih poživil in skušala bom na vse načine dokazati svojo nedolžnost,“ je takrat dejala tekačica.

Pritožba ni uspela. Mednarodna atletska zveza jo jo nemudoma suspendirala, disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije pa jo je 27. marca po sedemurni obravnavi spoznala za krivo in ji dodelila dveletno kazen prepovedi nastopanja.

Na steze se je vrnila julija 2009, a je mednarodno nastopanje končala. Pri 33 letih ni zmogla več podobnih tekov kot pred tem, tako se ji ni uspelo približati niti meji dveh minut v teku na 800 metrov.

Leta 1139 se je Alfonz I. oklical za prvega portugalskega kralja in razglasil odcepitev od Kastilje.

Leta 1788 je New York ratificiral ustavo ZDA in tako postal 11. zvezna država.

Leta 1803 so v Londonu odprli železnico Surrey Iron Railway, najverjetneje prvo javno železnico na svetu.

Leta 1847 je Liberija postala neodvisna država, prva država svobodnih črncev. Sprejeli so ustavo po ameriškem zgledu. V Liberiji belec ne more postati niti državljan niti lastnik zemlje.

Leta 1856 se je rodil angleško-irski dramatik George Bernard Shaw. Za svoje delo je leta 1925 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1875 se je rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Neodvisno od Freuda je ustanovil tako imenovano züriško psihoanalitično šolo in v psihologijo uvedel pojem intro- in ekstrovertnosti.

Leta 1887 je Ludwik Lejzer Zamenhof objavil Dr. Esperanto's International Language, v katerem je predstavil umetni jezik esperanto.

Leta 1894 se je v Domžalah rodil slovenski kipar Peter Loboda. Oblikoval je v lesu, kamnu in bronu in se občasno posvečal medaljerstvu v slonovini, slikanju v olju in temperi ter risanju. Po drugi svetovni vojni je sodeloval s Smerdujem pri delu za ljubljanski spomenik Ilegalec in spomenik Franceta Prešerna v Kranju.

Leta 1903 se je rodil slovenski fizik in astronom Franjo Dominko.

Leta 1908 so v Združenih državah Amerike ustanovili "Office of the Chief Examiner", ki se je pozneje preimenoval v FBI (Federal Bureau of Investigation).

Leta 1928 se je v New Yorku rodil ameriški filmski režiser Stanley Kubrick. Bil je mojster refleksivnega sloga z gibljivo razkrinkavajočo kamero. Med njegovimi najuspešnejšimi filmi so Morilčev poljub, Odiseja v vesolju in Peklenska pomaranča.

Leta 1934 je umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na vojaških šolah v Avstro-Ogrski. Konec I. svetovne vojne je pričakal kot major. S hitro mobilizacijo je ustanovil Slovensko vojsko ter razorožil nemške oddelke v Mariboru. Vojaško kariero je končal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in izdal pesniško zbirko Kitica mojih.

Leta 1936 so se sile osi odločile za posredovanje v španski državljanski vojni.

Leta 1939 so ZDA preklicale trgovsko pogodbo z Japonsko.

Leta 1940 se je Slonokoščena obala pridružila Svobodni Franciji.

Leta 1943 se je rodil angleški glasbenik rocka, ustanovitelj in pevec skupine The Rolling Stones sir Michael Philip "Mick" Jagger.

Leta 1945 je bila ustanovljena država Vietnam.

Leta 1947 je bil sprejet zakon o ustanovitvi obveščevalne organizacije Central Intelligence Angecy – CIA.

Leta 1952 je Rusinja Galina Zibina postala prva ženska, ki je sunila kroglo prek 15 metrov. Na olimpijskih igrah v Helsinkh je s 15,28 m osvojila zlato.

Leta 1952 je v Buenos Airesu umrla argentinska političarka María Eva Duarte de Perón, bolj znana kot Evita Peron. Rojena je bila 7. maja 1919. Iz igralke in elegantne lepotice, ki se je poročila s politikom Juanom Domingom Peronom, se je razvila v zagovornico delavskih pravic in vodjo ministrstva za delo in zdravje, ustanovila je tudi prvo argentinsko žensko politično stranko.

Leta 1953 se je z neuspešnim Castrovim napadom na Moncado začela kubanska revolucija.

Leta 1956 je egiptovski predsednik Naser podržavil Sueški prekop in s tem izzval veliko mednarodno krizo.

Leta 1959 se je rodil ameriški filmski igralec Kevin Spacey.

Leta 1963 je glavno mesto Makedonije prizadel katastrofalen potres, ki je porušil skoraj tri četrtine mesta. Umrlo je 1.070 ljudi, več kot 2.900 pa je bilo ranjenih.

Leta 1964 se je rodila ameriška filmska igralka Sandra Annette Bullock, ki je prejela oskarja za vlogo v filmu The Blind Side.

Leta 1965 je otočje Maldivi postalo neodvisna država. Do takrat so bili pod upravo Združenega kraljestva, 1968 so postali republika.

Leta 1971 se je rodil nogometaš Mladen Rudonja. Ljubiteljem nogometa bo najbolj ostal v spominu po odločilnem zadetku na tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2002.

Leta 1971 je Nasa izstrelila Apollo 15.

Leta 1989 je bil ameriški študent Robert Tappan Morris ml. kot prvi človek obtožen razširjanja računalniških črvov.

Leta 2004 je za posledicami kapi umrl nekdanji alpski smučar Tomaž Cerkovnik. Najboljši je bil predvsem v slalomu in kombinaciji.

Leta 2007 je slovensko športno javnost pretresla novica, da je bila atletinja Jolanda Čeplak pozitivna na dopinški kontroli. Disciplinska komisija Atletske zveze Slovenije jo je spoznala za krivo in ji dodelila dveletno kazen prepovedi nastopanja.

Leta 2009 je skrajna islamska tolpa napadla policijsko postajo v Baučiju na severovzhodu Nigerije. V spopadu, ki je sledil, so varnostne sile ubile več deset skrajnežev. Po več dneh krvavih spopadov so nigerijske vladne sile aretirale in ustrelile vodjo skupine islamskih upornikov, ki se zgledujejo po talibanih, Mohameda Jusufa.

Leta 2013 so se protesti privržencev in nasprotnikov odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija sprevrgli v krvavo nasilje. Ubitih je bilo na desetine Mursijevih podpornikov.

Leta 2013 je nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež začel prestajati zaporno kazen šestih let in pet mesecev zaradi zlorabe položaja.