Dennis Tito - turist ali znanstvenik? Foto: EPA
Dennis Tito - turist ali znanstvenik? Foto: EPA
Yves Klein
Pred dvema letoma so Kleinovo retrospektivo pripravili v Guggenheimovem muzeju v Bilbau. Foto: EPA
Sadam Husein
Sadama Huseina so zaradi zločinov proti človeštvu obsodili na smrt z obešenjem. Foto: Reuters
Mitja Petkovšek
Mitja Petkovšek se je v Patrasu veselil srebra. Foto: BoBo
Zlatko Zahovič
Zlatko Zahovič se je tudi na svoji zadnji tekmi za izbrano vrsto vpisal med strelce. Foto: EPA

Tito je v vesolje poletel s sojuzom TM-32. V vesolju je preživel 7 dni, 22 ur in 4 minute, Zemljo pa je obkrožil 128-krat.

V vesolju je Tito, ki je doštudiral na Fakulteti za astronavtiko in aeronavtiko v New Yorku, opravil več znanstvenih poskusov. Prav zaradi tega ne želi, da bi ga klicali prvi turist v vesolju, temveč neodvisni znanstvenik.

Dennis Tito je imel mnogo nesoglasij z ameriško Naso, predvsem z njenim tedanjim direktorjem Danielom S. Goldinom. Ta je Tita označil za Neameričana, ker je v vesolje odpotoval z rusko vesoljsko agencijo.


Leta 1788 je Maryland postal sedma ameriška zvezna država, ki je ratificirala ustavo.

Leta 1789 so se uprli na ladji Bounty. Kapitana Williama Bligha in 18 mornarjev so uporniki spodili, sami pa so odpluli proti otoku Pitcairn.

Leta 1813 je v Sankt Peterburgu umrl Mihail Kutuzov, vrhovni poveljnik rusko-avstrijske vojske v bitki treh cesarjev leta 1805. Leta 1812 je bil poveljnik v rusko-francoski vojni, ko je porazil Napoleonove čete.

Leta 1814 je po odstopu s položaja cesarja Francije Napoleon I. zapustil državo in odpotoval v izgnanstvo na otok Elba.

Leta 1838 se je rodil nizozemski pravnik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Tobias Michael Carel Asser.

Leta 1889 se je rodil portugalski diktator António de Oliveira Salazar.

Leta 1908 se je rodil avstrijski poslovnež in upornik proti nacizmu Oskar Schindler, ki je taborišča rešil več sto judov.

Leta 1916 se je rodil italijanski izdelovalec prestižnih avtomobilov Ferruccio Lamborghini.

Leta 1918 je umrl srbski nacionalist Gavrilo Princip, ki je v Sarajevu ubil avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo.

Leta 1920 se je Azerbajdžan pridružil Sovjetski zvezi.

Leta 1928 se je v Nici rodil francoski slikar Yves Klein. Slikar velja za pomembnega predstavnika povojne evropske umetnosti. Newyorški kritiki njegovega časa so ga označevali za neodadaista, nekateri drugi kritiki, kot je Thomas McEvilley, pa so v njem videli zgodnjega, čeprav enigmatičnega postmodernista. Znan je tudi po tem, da je patentiral odtenek modre, ki je znan kot IKB (International Klein Blue ali mednarodna Kleinova modra). Slikar je umrl 6. junija leta 1962.

Leta 1932 so objavili, da je cepivo proti rumeni mrzlici primerno za uporabo pri ljudeh.

Leta 1937 se je rodil iraški diktator Sadam Husein. Politično kariero je začel že v mladosti, leta 1959 pa je sodeloval pri atentatu na predsednika Abdela Karima Kasema. 16. julija 1979 je postal predsednik države. Skoraj desetletje je trajala vojna z Iranom, po porazu v zalivski vojni leta 1991 in operaciji Puščavska lisica leta 1998 pa se je kljub vsemu obdržal na oblasti. Med zalivsko vojno je brutalno zatrl upor šiitov na jugu Iraka in tudi upor Kurdov na severu države, kjer je uporabil kemično orožje. V drugem napadu na Irak so ga Američani zajeli, ga obsodili na smrt z obešenjem in ga 30. decembra 2006 tudi usmrtili.

Leta 1941 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec K. Barry Sharpless.

Leta 1943 se je na Pugledu na Kočevskem začel prvi zbor aktivistov Osvobodilne fronte. Obravnavali so Dolomitsko izjavo, ki so jo sprejeli 1. marca.

Leta 1945 so italijanski vojaki ubili fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Pred veliko zavezniško ofenzivo je Mussolini poskušal skupaj s svojo ljubico Claro Petacci pobegniti v Švico. Na begu so ga po naključju prepoznali in ga na skrivaj prepeljali v Bonzanigo, kjer so ju ustrelili.

Leta 1950 se je rodil ameriški komik in televizijski voditelj pogovornih oddaj Jay Leno.

Leta 1952 je Dwight D. Eisenhower odstopil kot vrhovni komandant Nata, da bi lahko kandidiral za predsednika ZDA.

Leta 1952 se je končala ameriška okupacija Japonske.

Leta 1954 je umrl italijansko-nemško-slovenski izumitelj baron Anton Codelli von Fahnenfeld. Codelli je izumil vrsto izboljšav za udobnejšo vožnjo z avtomobili. Električni vžigalnik za motorna vozila, ki je bil zaščiten s patentom, preprečuje nevarnost vžiga za vozila. Do leta 1909 je sledilo še nekaj izumov na drugih področjih: mehanična kosilnica, brezžični pogon oddaljenih aparatur, visokotlačni kompresor, planetno pogonsko kolo z dvojno in notranjo prestavo, poganjanje aparatur in strojev (celo podmornic) z brezžičnim prenosom, visokofrekvenčni telefon, avtomatično določanje položaja ladij na morju. Ukvarjal se je celo z letalskimi načrti in konstruiranjem letal; zasnoval je rotacijski eksplozivni motor kot predhodnik Wanklovega motorja. Poleg strojništva se je intenzivno ukvarjal z elektrotehniko, in sicer radiem in televizijo. Skupaj z Albinom Belarjem je izdelal napravo za brezžični sprejem časovnega signala iz Trsta, detektorje atmosferskih razelektritev in celo radijske aparate miniaturnih žepnih dimenzij. Zaslovel je na področju radiotelegrafije, zato ga je avstrijska vojna mornarica določila za graditelja radijskega oddajnika za zvezo med ladjami na Jadranu in Dunajem.

Leta 1967 je legendarni boksar Muhammad Ali je zavrnil odhod v ameriško vojsko. Kaznovan je bil s petimi leti zaporne kazni, odvzeli so mu tudi naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji.

Leta 1969 je francoski general Charles de Gaulle odstopil s položaja predsednika francoske republike. Na ta položaj je bil izbran 20. decembra 1958 kot prvi predsednik pete francoske republike.

Leta 1974 se je rodila španska igralka Penélope Cruz.

Leta 1977 se je končalo sojenje skupini Rdeče brigade. Njeni člani, Andreas Baader, Gudrun Ensslin in Jan-Carl Raspe, so bili obsojeni štirih umorov in več kot 30 poskusov umorov.

Leta 1978 so komunistični uporniki v Afganistanu v državnem prevratu strmoglavili predsednika Mohameda Dauda Hana, ki so ga še isti dan ubili.

Leta 1981 se je rodila ameriška igralka Jessica Alba.

Leta 1982 je Velika Britanija izvedla zračno in pomorsko zaporo Falklandskih otokov.

Leta 1999
je umrl ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Arthur Leonard Schawlow.

Leta 2003 je podjetje Apple Computer poslalo na tržišče iTunes Music Store. Prvi teden so prodali milijon pesmi.

Leta 2004 so TV-hiše začele prikazovati slike mučenja in zlorab ujetnikov v iraškem zaporu Abu Graib, ki so jih mučili ameriški vojaki.

Leta 2002 je Mitja Petkovšek na evropskem prvenstvu v gimnastiki v grškem Patrasu na bradlji osvojil srebro.

Leta 2004 je Zlatko Zahovič na svoji zadnji tekmi za slovensko nogometno reprezentanco dosegel zadetek proti Švici, ki je zmagala z 2:1.

Leta 2007 so v zaporu na Povšetovi našli mrtvega večkratnega morilca Silva Pluta.

Leta 2008 je umrl Tristram Cary, ki je kot radarski tehnik pri mornarici osvojil in nadgradil manipulacijo z zvokom in postal začetnik elektronske glasbe.