Rabin se je rodil v Jeruzalemu leta 1922. Ko mu je bilo 21 let se je podal v vojsko. Med arabsko-izraelsko vojno se je zelo izkazal, postal je celo general. V šestdnevni vojni leta 1967 je premagal Egipt, Sirijo in Jordanijo ter tako osvojil staro mesto Jeruzalema.
Ko je prenehal z vojaško službo, je postal diplomat, kmalu zatem pa je prvič postal premier. Rabin je bil premier dva mandata, in sicer med letoma 1974 do 1977 ter od leta 1992 do njegove smrti. Leta 1994 je skupaj z Šimonom Peresom in Jaserjem Arafatom prejel Nobelovo nagrado za mir, ki so jo prejeli, ker so sklenili mir med Izraelci in Palestinci ter podpisali Oselski sporazum.

Rabina je ustrelil Jigal Amir, desničaski izraelski radikalec, ki je nasprotoval sklenitvi miru z Arabci. Atentat je napravil po velikem shodu, ki je bil organiziran v podporo mirovnim prizadevanjem. Rabinovega pogreba se je udeležilo veliko svetovnih državnikov, med njimi tudi ameriški predsednik Bill Clinton, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Husein, svoje sožalje pa je izrazil tudi Jaser Arafar.

Leta 1448 se je rodil neapeljski kralj Alphonso II.

Leta 1575 se je rodil italijanski slikar Guido Reni.

Leta 1576 je španska vojska zavzela Antwerpen in v treh dneh skoraj porušila mesto.

Leta 1631 se je rodila Mary Orange, najstarejša hčerka angleškega kralja Charlesa I. in mati angleškega kralja Williama III.

Leta 1847 je umrl znan nemški skladatelj in dirigent Jakob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy. 1809 v Hamburgu rojeni skladatelj, ki je poznan predvsem pod imenom Felix Mendelssohn, velja za enega pomembnejših skladateljev 19. stoletja, bil pa je čisti romantik, zato s svojo lirično in elegično naravo zavzema med skladatelji tistega časa prav posebno mesto. V njegovem opusu je mogoče najti simfonije, koncerte ter dela za klavir in komorno glasbo.

Leta 1850 je umrl nemški pisatelj Gustav Benjamin Schwab.

Leta 1861 so v Seattlu ustanovili univerzo Washington.

Leta 1869 je izšel prvi izvod znanstvene revije Nature.

Leta 1870 je umrl francoski pistelj Comte de Lautreamont.

Leta 1879 se je rodil ameriški humorist in zabavljač Will Rogers.

Leta 1884 je demokrat Grover Cleveland premagal republikanca Jamesa G. Blaina in postal predsednik ZDA.

Leta 1890 so v Londonu odprli prvo podzemno železnico, ki je povezovala ulico kralja Williama in Stockwell.

Leta 1893 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Jurkovič. Njegova najznačilnejša stvaritev je naturalistično zasnovan spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki.

Leta 1899 je izšla knjiga psihologa Sigmunda Freuda Interpretacija sanj.

Leta 1901 se je rodila korejska princesa Bangdža.

Leta 1911 je bila podpisana maroško-kongovska pogodba, zaradi katere je Nemčija prepustila Franciji Maroko, v zameno pa je dobila ozemlja v ekvatorialni Afriki.

Leta 1912 se je rodil ruski skladatelj Vadim Salmanov.

Leta 1915 se je končala tretja soška ofenziva, ki se je začela 18. oktobra istega leta.

Leta 1916 se je končala deveta soška ofenziva, ki se je začela 1. novembra istega leta.

Leta 1916 se je rodil legendarni ameriški voditelj novic Walter Cronkite.

Leta 1918 je Avstrija podpisala premirje z antanto.

Leta 1921 je Adolf Hitler ustanovil jurišni oddelek ali Sturmabteilung (SA).

Leta 1922 je nosač vode iz odprave angleškega lorda Carnarvona in arheologa Carterja, ki sta iskala grob egipčanskega faraona Tutankamona, po naključju v pesku odkril kamnito stopnico, ki je vodila v Tutankamonovo grobnico.

Leta 1923 se je rodil nizozemski podjetnik Freddy Heineken.

Leta 1924 je bila Nellie Tayloe Ross iz ameriške zvezne države Wyoming kot prva ženska izvoljena za guvernerko ZDA.

Leta 1926 so fašisti zaradi atentata na Mussolinija začeli dvodnevne represalije. V Gorici so razdejali sedež slovenskih kulturnih ustanov, v Trstu pa so opustošili tiskarno časopisa Edinost in več lokalov.

Leta 1932 se je rodil nekdanji avstrijski predsednik Thomas Klestil.

Leta 1939 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt odredil ameriški carini, da izvrši zakon o nevtralnosti iz leta 1939, ki dovoljuje, da kupci takoj plačajo in odnesejo nakupljeno orožje.

Leta 1940 so se Britanci izkrcali na Kreti, ki je bila izrednega strateškega pomena za vse države.

Leta 1944 se je rodila ameriška pevka, članica skupine The Supremes Scherrie Payne.

Leta 1946 se je rodil ameriški fotograf Robert Mapplethorpe.

Leta 1946 se je v Parizu začelo prvo splošno zasedanje Unesca.

Leta 1946 se je na Jesenicah rodil nekdanji hokejist in hokejski trener Rudi Hiti. Kariero je začel na Jesenicah in se leta 1968 preselil k Olimpiji. Poseben pečat je pustil tudi v Italiji (Alleghe, Como, Fiemme in Bolzano). V Bolzanu je trikrat postal italijanski prvak, njegovo številko 13 pa so upokojili. Leta 1970 se je preizkusil tudi v Ligi NHL, na pripravljalni tekmi je zaigral za Chicago Blackhawkse. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 177 nastopov in dosegel 84 zadetkov.

Leta 1948 je T. S. Eliot prejel Nobelovo nagrado za literaturo.

Leta 1951 se je rodil romunski predsednik Traian Basescu.

Leta 1952 je republikanec Dwight Eisenhover - Ike postal predsednik ZDA. Premagal je demokrata Adlaija Stevensona.

Leta 1955 se je rodil premier Finske Matti Vanhanen.

Leta 1956 je sovjetska vojska s tanki zasedla Budimpešto. Več tisoč ljudi je bilo ubitih in ranjenih, skoraj 250 tisoč jih je zapustilo državo.

Leta 1957 je Lajka, ki je bila v Sputniku 2 izstreljena v orbito, zaradi stresa in pregrevanja umrla v plovilu, ki ni bilo zgrajeno tako, da bi se vrnilo na Zemljo.

Leta 1960 je cenzura prepovedala predvajanje filma The Misfits, v katerem sta zadnjič zaigrala Marilyn Monroe in Clark Gable.

Leta 1961 se je rodil ameriški filmski igralec Ralph George Macchio.

Leta 1961 je umrl slovenski slikar Fran Klemenčič. Največ je slikal portrete, krajine in ženske podobe, pri čemer je uspešno prilagodil postimpresionistično tehniko slikanja z oljnimi barvami svojemu osebnemu izrazu.

Leta 1966 sta bili zaradi hudih poplav rek Arno in Pad dve tretjini Firenc pod vodo. 113 ljudi je umrlo, 30 tisoč jih je ostalo brez doma, več renesančnih umetniških del in knjig pa je bilo uničenih.

Leta 1969 se je rodil ameriški igralec Matthew McConaughey.

Leta 1970 je v ZDA umrl Peter II., zadnji jugoslovanski kralj.

Leta 1970 se je rodil ameriški reper in poslovnež Sean Jean "Puff Daddy" Combs.

Leta 1970 je umrl slovenski pisatelj in pesnik Gustav Strniša.

Leta 1972 se je rodil Luis Figo, evropski nogometaš leta 2000 in leto kasneje še Fifin igralec leta. Portugalec je bil leta 2000 zaradi prestopa iz Barcelone v madridski Real (za rekordnih 56 milijonov dolarjev) v središču pozornosti.

Leta 1975 se je rodil rokometaš Edvard Kokšarov. Ruski bombarder s krila je bil kapetan in eden najboljših igralcev Celja Pivovarne Laško. Kokšarov je poleg Sergeja Rutenke in vratarja Dejana Periča najzaslužnejši, da so pivovarji v sezoni 2003/04 postali evropski prvaki.

Leta 1979 so iranski študentje zasedli ameriško veleposlaništvo v Teheranu in uslužbence zajeli za talce. Med 90 talci je bilo 63 Američanov.

Leta 1980 je na ameriških predsedniških volitvah republikanec Ronald Reagan premagal demokrata Jimmyja Carterja.

Leta 1982 je umrl francoski filmski režiser Jacques Tatischeff, bolj znan kot Jacques Tati.

Leta 1982 so Brazilci pognali hidroelektrarno Itaipu na reki Parana, ki z 18 turbinami in 12.600 megavati proizvedene električne energije velja za največjo na svetu.

Leta 1993 je več požarov, ki so pustošili po južni Kaliforniji, uničilo tisoč domov. Nastalo je od 500 milijonov do ene milijarde dolarjev škode. Več kot polovica požarov je bila podtaknjenih.

Leta 1993 je boeing 747 kitajske družbe China Airlines na hongkonškem letališču Kai Tak pri poskusu pristanka prevozil celotno stezo 13. V hudem tajfunu se ni mogel ustaviti in je strmoglavil v morje. 22 ljudi je bilo ranjenih.

Leta 1999 so košarkarji madridskega Reala po pravi drami v 6. krogu Evrolige v zadnji sekundi premagali Union Olimpijo s 76:74.

Leta 2001 je hurikan Michelle opustošil Kubo, uničil je ves pridelek, več tisoč ljudi je ostalo brez doma.

Leta 2001 je bila ustanovljena policija Severne Irske.

Leta 2004 je angleška nogometna zveza Romuna Adriana Mutuja kaznovala s sedmimi meseci neigranja zaradi uporabe nedovoljenih poživil (kokaina).

Leta 2006 so rokometaši Gold Cluba v Ligi prvakov v gosteh proti Barceloni izgubili kar z 38:21.

Leta 2011 se je začela predvolilna kampanja pred decembrskimi predčasnimi državnozborskimi volitvami.

Leta 2013 je mestni svet Vukovarja spremenil statut mesta in razglasil Vukovar za mesto posebne pietete, v katerem je uradni jezik hrvaščina, pisava pa latinica. S tem je zaobšel ustavno določilo, ki je Vukovar uvrščalo med dvojezična območja, kjer se na javnih mestih uporablja tudi srbska cirilica.