Dan prekoračenja zemeljskih virov je letos nastopil najhitreje, odkar ga izračunavamo, so prejšnji teden opozorili v mreži Global Footprint Network. Leta 1993 je ta dan padel na 21. oktober, leta 2003 na 22. september in leta 2015 na 13. avgust. Človeštvo trenutno porabi toliko za 1,7 več virov, kot jih lahko nudi naš planet.

"Posledice svetovne čezmerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne v obliki izginevanja gozdov, suš, pomanjkanja vode, erozije tal, izgube biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju," opozarjajo iz nevladne organizacije Svetovni sklad za naravo (World Wildlife Fund - WWF) Adria.

Emisije ogljika so najhitreje rastoči dejavnik v čezmerni porabi in ogljikov odtis človeštva zdaj predstavlja 60 odstotkov človeškega povpraševanja od narave, ki ga imenujemo ekološki odtis.

Slovenija nadpovprečno obremenjuje Zemljo
Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta. Naš odtis je največ sestavljen iz izpustov ogljikovega dioksida, sledijo gozdarstvo, poljedelstvo in paša, najmanj pa prispevata ribolov in pozidava območji.

Strokovnjaki ob tem dodajajo, da bi zmanjšanje odpadne hrane za polovico po vsem svetu datum ekološkega dolga premaknilo 11 dni, medtem ko bi prepolovitev emisij ogljikovega dioksida omenjeni dan premaknilo za 89 dni.

"Pomembno je vedeti, da lahko obrnemo ta uničujoča gibanja. Naš planet je omejen, ampak človeške zmogljivosti niso. Če vsako leto premaknemo dan ekološkega dolga le za 4,5 dneva nazaj, bi se do leta 2050 vrnili na raven porabe enega planeta," je opozorila Irma Popović Dujmović iz WWF Adria.

Pomikanje datuma dneva prekoračenja virov se sicer upočasnjuje. Okoljevarstveniki ob tem opozarjajo, da lahko planetu pomaga vsak posameznik, med drugim z uživanjem manj mesa, manjšo porabo goriv in zmanjševanjem količine odpadne hrane.