Medtem ko nekateri proizvajalci še vedno vidijo možnosti v dizelski tehnologiji, taka je na primer Mazda, pa tudi francoski koncern PSA Peugeot Citroën, pa pri Toyoti, pri svojem najnovejšem modelu C-HR, po zgledu na znamko Lexus, v svoji ponudbi ne ponujajo več dizla. Pri Renaultu so tudi priznali, da njihovih malih avtomobilov že kmalu ne bo več poganjala nafta.

Vse več držav in mest glasno napoveduje upor proti vozilom na dizelski pogon. Velika svetovna mesta se dušijo v smogu. Že zdaj ponekod prepovedujejo vožnjo dizelskih vozil. Poslanci zgornjega doma nemškega parlamenta (bundesrata) so Evropski komisiji predlagali, da bi po letu 2030 prepovedali registracijo vozil z motorji na notranje zgorevanje. Nemci bodo ob uvedbi novega sistema plačevanja cestnine ponudili več vrst vinjet, tiste za motorje z nižjo oznako Euro, ki označuje čistost motorjev, bodo dražje. Vozniki električnih vozil bodo lahko nemške avtoceste brezplačno uporabljali še naprej. Države po svetu so sprejele celo zavezništva in določile okvirne datume, kdaj bodo dovolile vožnjo zgolj še z brezemisijskimi vozili.

Umrli se štejejo v milijonih
Skupna točka velikih mest in držav, ki so obremenjena s prometom in smogom, ki ga povzroča promet, so milijardni zneski, ki jih bodo morali nameniti za spopad s podnebnimi spremembami. Na srečanju županov v Ciudadu de Mexicu je nova predsednica mreže velikih mest C40, pariška županja Anne Hidalgo, navedla kar 375 milijard evrov. V skupini C40 sodeluje 85 mest, med njimi tudi New York, London, Vancouver, Hongkong in Seul.

Svetovna zdravstvena organizacija je navedla skrb vzbujajoč podatek, da v povezavi z boleznimi, ki jih povzroča onesnaženost zraka, na leto umrejo trije milijoni ljudi, od tega v Evropi več kot 100 tisoč.

Eden izmed bistvenih ukrepov bo tako prepoved vožnje dizelskih vozil v omenjenih štirih mestih od leta 2025 naprej. Dizelska vozila so problematična zaradi dveh dejavnikov, NOx in trdnih delcev, ki imajo velik vpliv na okolje in zdravje ljudi. Dizli na primer v zrak izpustijo od deset- do stokrat več NOx kot vozila z bencinskimi motorji.

Okoljevarstvene skupine se že dolga leta na sodiščih z dokazi bojujejo za uveljavitev jasnih standardov glede kakovosti zraka. V Veliki Britaniji so bili aktivisti pred kratkim v pogajanjih z vlado uspešni in so pospešili ukrepanje na področju izboljšanja kakovosti zraka. Dokaz za to je tudi odločitev županov številnih velikih mest po svetu, da se končno spoprimejo z umazanimi dizelskimi vozili in v srednjeročnem obdobju prepovedo njihovo uporabo.

Smrt dizlov le še vprašanje časa
BBC-jev analitik za okolje Roger Harrabin je prepričan, da je odločitev o prepovedi dizelskih vozil zelo pomembna. "Proizvajalci vozil, ki so na račun dizlov dolga leta kovali dobičke, vedo, da je njihov konec le še vprašanje časa. Slej ko prej se bodo enako odločili tudi župani številnih drugih mest."

Strokovnjak za okolje pojasnjuje, da nas zgodovina uči, da bodo tisti proizvajalci vozil, ki se ne bodo znali prilagoditi novi ureditvi, propadli. Tudi zato so rdeča nit avtomobilskih salonov v Evropi postala električna vozila, hibridi, priključni hibridi, celo vozila na vodik oziroma gorivne celice.

Zasuk je precej ironičen, saj so vlade v preteklosti dizelska vozila podprla predvsem zaradi nižjega izpusta ogljikovega dioksida v ozračje, ki vpliva na podnebne spremembe. Zdaj pa bi jih za izboljšanje podnebnih sprememb ukinili.

Nekateri proizvajalci, predvsem francoski, pa tudi nemški, so razvoju čistejših dizelskih vozil namenili milijardna sredstva, vendar pa je vse načrte porušil škandal z Volkswagnom o prirejanju emisij. Kljub temu pri PSA-ju trdijo, da dizelski motorji imajo prihodnost, saj so razvili tehnologijo, ki ob nizkih izpustih CO2, njihovi patenti pri evro 6 dizelskih agregatih motorjih dušikove okside v izpuhu znižajo za 90 odstotkov, trdne delce pa kar za 99,9 odstotka. Tudi pri Mazdi verjamejo, da dizelska tehnologija še ni za odpis, dizelske modele pa bodo prodajali celo v ZDA.

Kljub temu se, kot kaže, ni več mogoče izogniti električni prihodnosti. Ta pa ne bo nastopila čez noč, še posebej, če vemo, da je življenjska doba povprečnega dizelskega avtomobila v Evropi 16 let. A tudi električni avtomobili niso nedolžni, saj strokovnjaki opozarjajo, da so ob začetku prodaje zaradi izdelave baterij za 30 odstotkov bolj umazani kot bencinski. Težava je tudi v tem, ker trenutno ni dovolj čiste energije za njihovo napajanje, ki bi prihajala iz obnovljivih virov. "Čuden svet," pravi Harrabin.

Parižani podpirajo županjo
Župani Pariza, Ciudada de Mexica, Madrida in Aten so se zavezali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo spodbudili uporabo električnih vozil, hibridnih vozil in vozil na vodik. "Ni skrivnost, da se v Ciudadu de Mexicu spoprijemamo z velikimi težavami z onesnaženostjo zraka in prometa," je dejal župan Miguel Ángel Mancera in dodal: "S širitvijo alternativne možnosti prevoza, kot sta naš javni cestni prevoz in podzemni prevoz, s hkratnim vlaganjem v kolesarsko infrastrukturo, si prizadevamo za to, da bi zmanjšali tako prometne zastoje, hkrati pa da bi v naša pljuča prihajal čistejši zrak."

V Parizu so že sprejeli vrsto ukrepov. Vožnja po nekaterih ulicah, ki so postale pravi 'kanjoni onesnaževanja', na primer Elizejske poljane ali Rue de Rivoli, je omejena za avtomobile in tovornjake z nizkimi emisijami. Vozilom na dizelski pogon, registriranim pred letom 1997, so prepovedali vstop v mestno jedro. Enkrat na mesec za promet zaprejo Elizejske poljane, trikilometrski del ob reki Seni, ki je bila nekdaj avtomobilska dvopasovnica, pa je danes namenjen le pešcem.

"Naš načrt je drzen, a postopen. Želimo postopno prepoved vožnje vozil, ki najbolj onesnažujejo ceste," pravi županja Anne Hidalgo, pri tem pa jo podpirajo tudi prebivalci francoske prestolnice. Kar 84 odstotkov boj proti onesnaževanju vidi za prednostno nalogo, 54 odstotkov pa jih podpira predlagano prepoved dizelskih vozil.

Končni cilj je po besedah Hidalgove prepoved vožnje z dizelskimi vozili po mestu.