Minister za okolje Karl Erjavec, ki je zaradi zapletov v zvezi z dokumetacijo plinskega terminala v Žavljah prekinil dopust, je izrazil presenečenje nad možnostjo, da bi bil del omenjenih dokumentov prirejen. Dokumentacije o morebitnih čezmejnih vplivih Slovenija ni prejela, dodaja. Če bi se izkazalo, da so podatki ponarejeni, bi bil to škandal, Italija pa gradnje terminala ne bi smela začeti. Če bi pri tem vztrajala, bi Slovenija najverjetneje ubrala sodno pot, je v pogovoru za TV Slovenija med drugim dejal Erjavec.

Za dokaze o navedbah bo zaprosil tudi mednarodno nevladno organizacijo Alpe Adria Green, Italijo pa za pojasnila o postopkih ter morebitne manjkajoče dokumente. Informacijo o zadnjih dogodkih bo posredoval na vlado, od katere pričakuje, da se bo o zapletu izrekla.

Erjavec sicer upa, da se odnosi med državama ne bodo poslabšali, hkrati pa, da projekt ne bo imel škodljivih okolijskih čezmejnih vplivov.

Dokumenti italijanske finančne policije naj bi, kot je znano, kazali, da so prirejeni podatki o usedlinah, temperaturi in globini morja ter posledicah morebitne nesreče, saj naj bi vsaka večja ladja z motorji dvignila onesnaženi mulj, ki bi se razširil tudi do slovenske obale, poroča TV Slovenija.

Vse nepravilnosti razvidne tudi iz dosjejev?
Da to najverjetneje drži, je potrdila tudi Zofija Pavlin iz Mednarodne okolijske organizacije Alpe Adria Green: "Globina morja ni 18 metrov, ampak 14 metrov, kar je za dvigovanje strupenega mulja z dna, to je živega srebra, ključnega pomena." Podjetje Gas Natural, ki naj bi terminal gradilo, je po prepričanju AAG-ja ponaredilo podatke in izsililo soglasje italijanske vlade o okolijski primernosti gradnje terminala. AAG naj bi imel dokaze, da so v projektu ponarejene ocene vplivov na okolje in posledice morebitnih nesreč in da so državne in pokrajinska oblast prikrile to potvarjanje.

Oglasil se je še tržaški publicist Paolo Parovel, ki trdi, da je vse nepravilnosti mogoče dokazati z dokumenti iz dosjeja.

Erjavec: Zahtevali bomo pojasnila, če bo treba, pa šli na sodišče
Čeprav Italija ni pripravila strateške presoje čezmejnih vplivov, pa se Slovenija do zdaj za tožbo na Evropskem sodišču v Luksemburgu še ni odločila, ker še čaka na dokumente iz Italije. To se bo morebiti v kratkem spremenilo, saj je okolijski minister Karl Erjavec v petek, ko je na dan prišel sum o ponarejenih podatkih, dejal: "Če to drži, gre za zelo resno zadevo, zato bomo od italijanskega ministrstva za okolje takoj zahtevali informacijo o tem. Če se bo izkazalo, da so podatki ponarejeni, bomo uporabili vsa pravna sredstva, tudi morebitno tožbo na Evropskem sodišču."

Podobnik: Tožiti bi morali že prej
Njegov predhodnik Janez Podobnik pa meni, da bi morala država Italijo tožiti že, ko je ta sprejela okoljevarstveno soglasje za gradnjo kopenskega terminala v Žavljah, kar se je zgodilo 16. julija. "Ta škandalozna informacija, da je dokumentacija za gradnjo plinskih terminalov ponarejena ... če se to izkaže, je tukaj močan dodatni argument, da bo dobro pripravljena tožba pred Evropskim sodiščem zanesljivo tudi uspešna," je dodal.

V zgodovini Evropske unije so se do zdaj sicer zgodili le štirje primeri tožb države proti državi - ena med njimi na področju okolja, a ni doživela sodbe. Šlo je za primer Irske proti Veliki Britaniji, ki je v skupnem morju zgradila terminal. Irska je nato po dogovoru tožbo umaknila.