Zaradi ogromnih količin lesa, ki ga je treba po žledu odstraniti iz poškodovanih gozdov, se pojavlja velika potreba po državni družbi za odkup in prodajo lesa, ki bi preprečila tudi razvrednotenje lesa na trgu.

Medtem ko zakon o ustanovitvi napovedanega takšnega podjetja nastaja v veliki tajnosti, pa se v javnosti že pojavljajo ugibanja o tem, kakšno naj bi to podjetje bilo in predvsem opozorila, kakšno ne sme biti, da ne bo leglo korupcije.

Osnutek zakona o državnem podjetju, ki bo prevzelo upravljanje državnih gozdov, ko bodo prenehale veljati koncesijske pogodbe in bo imelo tudi naloge, da v primeru kriznih razmer odkupi presežke lesa, ta les predela ali proda naprej, je v koalicijskem usklajevanju in še ni javen.

Kot je dejal resorni minister Dejan Židan, bo država za ustanovitev potrebovala posojilo EIB-ja. Priznal je, da je ena izmed možnosti - nad katero je javnost zgrožena, vprašanje je tudi, ali je to ustavno mogoče - tudi, da bi država kot jamstvo za kredit zastavila državne gozdove, a da osebno tej rešitvi ni naklonjen.

Svarila pred "leglom korupcije"
Ugibanj o tem, v kakšnem odnosu z novoustanovljeno družbo bo Sklad kmetijskih zemljišč, je kar nekaj, njegova direktorica Irena Šinko pravi samo: "Moj predlog je, da bi se sklad preoblikoval v gospodarsko družbo in bil takoj operativen tudi za odkup ter prodajo lesa iz zasebnih gozdov."

Po mnenju enega večjih gozdnih posestnikov in prodajalcev lesa Jožeta Jeromla bi bila ustanovitev državnega podjetja zelo dobrodošla, da bi pomagala poiskati kupce za presežno količino lesa predvsem v tujini. Nujno bi bilo, da bi se v tem podjetju združili javna gozdarska služba zavoda za gozdove, sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter intervencijske skupine za nujni posek lesa, da bi pa v to podjetje prenesli vse koncesionarje, pa je po njegovem mnenju nesprejemljivo.

Nesprejemljivo zato, ker bi bilo to kot podelitev trajne koncesije, opozarja. Če funkcije odkazila in nadzora ne bodo ločene od izvedbe, bo to gojišče korupcije, kar se dogaja hrvaškemu državnemu podjetju, dodaja. Možnost, da bi država z intervencijsko ceno preprečila razpad lesnega trga, pa Jeromel komentira kot nesmisel, saj intervencijske cene tujci ne bi upoštevali, večino lesa pa odkupijo prav tujci.