Podatki statističnega urada, tu predstavljene številke predstavljajo le delni izsek, tako kažejo, da se je pridelava kmetijskih pridelkov(med te sodijo žito, meso, jajca, krompir, zelenjava in sladkor in riž) od leta 2004 do 2013 skoraj razpolovila oz. je upadla za 41 odstotkov. Najbolj je upadla proizvodnja sladkorja, kar sovpada z zaprtjem tovarne v Ormožu. Če smo na vrhuncu leta 2006 proizvedli še 303.000 ton sladkorja, smo ga lani le še 2.400 ton.

Slabo se je godilo tudi pridelavi krompirja, saj je med letoma 2004 in 2013 upadla s 171.000 ton na pičlih 62.000 ton. Smo pa po drugi strani njegov uvoz v tem obdobju povečali s 56 na 74.000 ton. Kar zadeva porabo kmetijskih pridelkov za prehrano smo pri porabi žita razmeroma stabilni.

Leta 2004 smo tako porabili 238.000 ton žita, lani pa le 7.000 ton manj, in sicer 231.000. Je pa res, da je do leta 2006 proizvodnja poskočila na 252.000 ton in od takrat vztrajno pada. Vsako leto pojemo tudi manj mesa. Njegovo uživanje se je v devetih letih zmanjšalo za 28.000, na 169.000 ton, zelo podobno pa je upadla tudi poraba krompirja – za 29.000 ton, na 123.000 ton.

Čedalje več ljudi očitno prisega na jajca kot živilo, saj so edini kmetijski proizvod, pri katerem je poraba skoraj vsa leta rasla. Leta 2004 smo jih v Sloveniji tako pojedli 12.500 ton, lani pa že več kot 21.000 ton. Vztrajno raste tudi uživanje zelenjave, ki je s 177.000 ton v letu 2004 poskočila na 210.000 ton leta 2009, a je nato do lani zdrsnila na 199.000 ton.

Opuščamo prehransko samozadostnost
Zelenjava je tudi področje, na katerem je Slovenija najslabša pri samooskrbi, saj pridelamo zgolj 34 odstotkov tistega, kar potrebujemo. Močno je upadla tudi samooskrba s krompirjem, ki je v devetih letih upadla za 40 odstotnih točk, na zgolj 46 odstotkov. Sami pridelamo tudi malo žita, saj ga kar 52 odstotkov ali 492.000 ton uvozimo.

Skladno z upadom samooskrbe se v slovenski prehrani zmanjšuje tudi delež porabljene hrane, ki je bila pridelana v Sloveniji. Ta delež je v treh letih, med letoma 2010 in 2013, upadel za devet odstotkov, s 44 na 40 odstotkov. Največ hrane smo uvozili iz sosednjih držav: Madžarske, Avstrije, Italije in Hrvaške.
Vse manj hrane gre v smeti
Kot kažejo številke, je kriza temeljito spremenila odnos Slovencev do hrane, kar se lepo kaže v količini zavržene hrane. Ta se je v obdobju 2005-2013 zmanjšala za kar 69 odstotkov. Še bolj nazoren pa je podatek, da se je količina zavržene hrane na prebivalca od leta 2008, ko se je začela svetovna kriza, do leta 2013, ko je v Sloveniji doživela največje razsežnosti, zmanjšala s 197,4 kilograma na 72,1 kilograma oz. za 64 odstotkov. Glede na to, da so slovenska gospodinjstva leta 2012 na mesec povprečno porabila okoli 200 evrov za hrano, zavržena hrana v bistvu pomeni tudi precej stran vrženega denarja.
In koliko si lahko povprečen Slovenec ali Slovenka privošči s svojo povprečno plačo? V letu 2013 bi si s svojo povprečno plačo kupil 1.216 kg krompirja (15 odstotkov manj kot v 2004), ali 1.173 litrov svežega mleka (10 odstotkov manj kot v 2004), ali 426 kg endivije (pet odstotkov manj kot v 2004), ali 501 kg črnega kruha (24 odstotkov več kot v letu 2004), ali približno enako količino medu in govejega mesa kot v letu 2004 (118 kg medu in 108 kg govejega mesa).