Osrednje geslo konference, ki ga je izbralo egiptovsko predsedstvo, je: "Skupaj za implementacijo." Dodalo mu je ključnik "JustAndAmbitious" (Pravično in ambiciozno). Na konferenci bodo vsak dan izpostavili eno ali dve temi, ki ji bodo posvečeni dogodki tistega dne. Tematike so finance, znanost, mladi in prihodnje generacije, dekarbonizacija, prilagajanje in kmetijstvo, spol, voda, civilna družba, energija, biotska raznovrstnost ter rešitve.

COP27 neformalno velja za afriški COP. Dejstvo, da dogodek gosti afriška država, je pomemben vidik letošnje podnebne konference, saj je to celina, ki po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke svetovnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard dolarjev. Do leta 2030 se bo ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard. Afriške države sredstev za spopad s tem izzivom nimajo.

Države v razvoju, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, medtem ko so zanje najmanj krive, zahtevajo spoštovanje preteklih zavez bogatejših držav o finančni pomoči. Želijo pa tudi razpravo o povrnitvi izgub in škode, ki jih že doživljajo zaradi podnebnih sprememb, ne samo o pripravah na spopadanje s temi spremembami v prihodnosti.

A bogate države, kot so ZDA in evropske države, se ne želijo zavezati k prispevanju v sklad za te namene, ki bi lahko znašal več sto milijard dolarjev letno do leta 2030, poroča Deutsche Welle.

"Egipt ne bo varčeval s prizadevanji," za iskanje rešitev, je na slovesnosti ob odprtju COP27 dejal zunanji minister Sameh Šukri, ki predseduje konferenci. Vključitev točke financiranja škode na dnevni red "odraža občutek solidarnosti in sočutja do trpljenja žrtev podnebnih nesreč," je še dejal. "Vsi smo dolžni zahvalo aktivistom in organizacijam civilne družbe, ki so vztrajno zahtevali prostor za razpravo o financiranju izgub in škode," je dodal Šukri.

Samo v zadnjih nekaj mesecih je zaradi podnebnih katastrof po vsem svetu umrlo na tisoče ljudi, na milijone je bilo razseljenih, nastala pa je večmilijardna škoda. Obsežne poplave so uničile dele Pakistana in Nigerije, suša se je povečala v Afriki in na zahodu ZDA, cikloni so bičali Karibe, vročinski valovi brez primere pa so zajeli tri celine.

Pred začetkom COP27 so se zvrstila poročila in opozorila strokovnjakov o neizogibnih posledicah podnebnih sprememb za naš planet. Tako so Združeni narodi v oktobrskem poročilu opozorili, da mednarodne zaveze še zdaleč ne zadostujejo za dosego cilja omejitve svetovnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Ta cilj je bil dorečen s pariškim podnebnim sporazumom leta 2015.

Svet mora do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 stopinje Celzija nad ravnjo s konca 19. stoletja. Znanstveniki opozarjajo, da bi segrevanje nad to mejo lahko Zemljo potisnilo v stanje tople grede, v katerem se ne da živeti.

Osem najbolj vročih let

Priča smo podnebnemu kaosu, spremembe se dogajajo s katastrofalno hitrostjo, je ob začetku konference opozoril generalni sekretar ZN-ja Antonio Guterres.

Po zadnjem poročilu Svetovne meteorološke organizacije je bilo zadnjih osem let najbolj vročih v zgodovini, gladina morja pa se dviga dvakrat hitreje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kar resno ogroža milijone prebivalcev obalnih območij, je opozoril.

"Ljudi in skupnosti je treba povsod zaščititi pred neposrednimi in vedno večjimi tveganji, ki jih prinašajo izredne podnebne razmere," je dejal Guterres. "Na signal za nevarnost, ki ga pošilja naš planet, moramo odgovoriti z dejanji – ambicioznimi in verodostojnimi podnebnimi ukrepi. Konferenca COP27 mora biti kraj in čas za to," je še dodal.

Nov poziv k prehodu od besed k dejanjem

Izvršni sekretar sekretariata ZN-a za podnebne spremembe Simon Stiell je v petek opozoril, da mora konferenca COP27 pomeniti preskok od besed k dejanjem. "Tokratna konferenca pogodbenic mora pokazati, da se je zgodil jasen premik od pogajanj k izvajanju," je na spletni novinarski konferenci novinarjem dejal Stiell. V Parizu je bilo dogovorjeno, kaj je treba storiti, v Glasgowu, kako je treba to storiti, v Šarm el Šejku pa "je na vrsti uresničevanje stvari – od besed k dejanjem", je bil jasen.

Na lanski konferenci COP26 v Glasgowu je bilo sprejetih več zavez, med drugim postopno zmanjšanje uporabe premoga, prenehanje krčenja gozdov do leta 2030 in zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov do leta 2030, poroča BBC.

Egiptovsko predsedstvo konference je obljubilo, da bodo inovacije in čiste tehnologije ključen del agende. Več dni bo na konferenci posvečenih čistemu vodiku in dekarbonizaciji energije.

A zaradi vojne v Ukrajini in ruskega odgovora na zahodne sankcije v obliki zmanjšanja dobave energentov evropskim državam so spodkopana prizadevanja za povečanje deleža obnovljivih virov. Več držav, tudi Nemčija, se vrača k premogu in nafti, vsaj začasno.

Evropa in Slovenija se najhitreje segrevata

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pa je v pred dnevi objavljenem poročilu ugotovila, da so se v zadnjih treh desetletjih temperature v Evropi zvišale dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje, še hitreje od celotne Evrope se segreva Slovenija.

Pomembnejše dogajanje na konferenci se bo začelo 7. in 8. novembra, ko bo potekal vrh voditeljev, ki se ga bo udeležilo več kot 120 voditeljev. Ko bodo ti odšli, se bodo začeli delegati posameznih držav pogajati.

Slovenijo bo na uvodnem vrhu predstavljal predsednik republike Borut Pahor, ki bo v ponedeljek tudi nagovoril zbrane. Slovenijo bo v Egiptu zastopala podnebna pogajalka Tina Kobilšek. V prvem delu podnebne konference bo prisoten tudi državni sekretar na okoljskem ministrstvu Uroš Vajgl, v drugem delu pa bo slovensko delegacijo vodil minister za okolje in prostor Uroš Brežan.

Dvotedenske konference se bo udeležilo okoli 30.000 ljudi, a nekateri aktivisti ne bodo prišli zaradi skrbi glede kršitev človekovih pravic v Egiptu, poroča BBC.

Protesti, ki redno spremljajo te konference, bodo verjetno zatrti. Predsednik Abdel Fatah Al Sisi je prišel na oblast z vojaškim državnim udarom leta 2013, od takrat pa oblasti nasilno zatirajo nasprotovanje. Po ocenah organizacij za zaščito človekovih pravic je v Egiptu do 60.000 političnih zapornikov. Številne so zaprli brez sojenja.