Na pismo italijanske ministrice za okolje Stefanie Prestigiacomo slovenskemu kolegu Roku Žarniću, v katerem napoveduje izdajo dovoljenja za gradnjo morskega plinskega terminala in plinovoda, so se že odzvali v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG), ki je prepričana, da tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem.

Predsednik AAG-ja Vojko Bernard je ob tem dejal, da se bodo znova obrnili tudi na institucije Evropske unije, od vlade pa zahteva, da blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana.

Giurastante: Terminala (bo)sta tveganje za plovbo, mesta in ljudi
Predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante je ob tem pojasnil, da bi gradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra ter naftnih derivatov. Italija nima nobene rešitve glede tega, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je prepričan. Italijansko okoljsko ministrstvo poleg tega ni podalo nobenega pojasnila, kako bo poskrbelo za varnost obeh terminalov, čeprav terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je opomnil Giurastante.

Ob tem je italijanski okoljevarstvenik opozoril še na domnevne nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo terminala - kot pravi, naj bi osrednji financer plinskih terminalov, španska družba Gas Natural, predložil ponarejene podatke o morju. Ti naj namreč ne bi imeli nobene zveze s Tržaškim zalivom.

"Največji fiasko je zagrešil Janez Potočnik"
Bernard je ob tem opomnil, da je AAG zaradi terminalov že protestiral na Evropski komisiji in zahteval prekinitev vseh postopkov, vendar neuspešno. "Največji fiasko je zagrešil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki noče sam odgovarjati na naše pritožbe, ampak si jemlje pravico, da jih oddaja nižjim uradnikom," je prepričan Bernard. To, da je komisija odgovornost za rešitev težave preložila na slovenske in italijanske oblasti, je pod vsako kritiko, se strinja Giurastante. Ob tem se čudi, kako je mogoče, da Prestigiacomova, čeprav državi še nista dosegli dogovora, v pismu piše, kot da sta ga.

Okoljevarstvenika: Slovenija je preveč neodločna
Oba okoljevarstvenika sta bila kritična tudi do Slovenije, ki naj bi bila pri obrambi svojih interesov preveč neodločna in še vedno ni ukrepala, čeprav bi morala glede na zagotovila ministra Roka Žarnića in premierja Boruta Pahorja že zdavnaj tožiti Italijo. Za to ima namreč že več kot leto dni na voljo vso dokumentacijo, sta pojasnila.

Kot je znano, je minister za okolje na petkovi tiskovni konferenci razkril, da ga je njegova italijanska kolegica v prijaznem pismu obvestila, da je njihova komisija za presojo vplivov na okolje končala delo pri predvidenem plinskem terminalu v Tržaškem zalivu in da je projektu dala zeleno luč.

Žarnič je ob tem pojasnil, da Slovenija sicer lahko da svoje mnenje o čezmejnih vplivih, ampak odločitev je na koncu še vedno v rokah Italije. Poudaril je tudi, da se Slovenija po pravni plati pripravlja na vse postopke, ki bi bili mogoči, vendar zanje za zdaj še ni podlage.