Španska multinacionalka Endesa je namreč pristojnim v Italiji poslala dopolnjeno dokumentacijo za svoj terminal med Piranom in Gradežem, nekaj dni pozneje pa je projekt prodala nemškemu EON-u, ki je za 13 milijard in pol kupil 10.000 megavatov moči.

V Odboru za zaščito tržaškega zaliva še vedno odklanjajo projekt, saj popravki predvidevajo le selitev na novo lokacijo 6 km proti Piranu. Tehnične rešitve in vprašanja, ki zadevajo morje, ostajajo skoraj enaka, brez sprememb pa so tudi okoljevarstveni in varnostni vidiki. Ker so pred vrati volitve, v deželni vladi molčijo, poroča Radio Slovenija.

Podobnik že pisal italijanskemu kolegu
Na dogodke pa se je že odzval minister za okolje Janez Podobnik, ki je v pismu italijanskemu kolegu Scaniu zapisal, da je zaskrbljen zaradi nove pobude za postavitev plinskega terminala v bližini slovenskih ozemeljskih voda, s katero Slovenija še ni bila uradno seznanjena. Podobnik od italijanske strani pričakuje sprotno obveščanje in vključitev Slovenije v postopek presoje vplivov na okolje. Podobnik je še poudaril, da bi morala Italija zaradi vplivov terminala na slovensko morje spremeniti sistem ločene plovbe, za kar pa potrebuje soglasje slovenske vlade. S pismom je slovenski minister za okolje seznanil tudi Evropsko komisijo.

Predsednik pristaniške uprave v Trstu Claudia Boniccioli je osebno naklonjen večjemu številu energetskih virov v tem prostoru. Dejal je, da podjetja trpijo zaradi pomanjkanja in previsokih cen energije. Lokacijo plinskega terminala bo izbrala italijanska vlada, pristanišče pa jo bo sprejelo, je še dodal.

Italijanski Zeleni so proti. Kot je dejal Alessandro Metz, bi plinski terminali v zalivu, kjer voda ne kroži in je dno zelo plitvo, pomenil smrtni udarec Jadranu. Neuradno pa je slišati, da je v teku tudi postopek terminala družbe Gas natural pred Miljami, ki naj bi nadomestil umikajočo se škedenjsko železarno.