Včerajšnja neurja s točo so po prvih ocenah povzročila okoli dvomilijonsko škodo. Foto: BoBo
Včerajšnja neurja s točo so po prvih ocenah povzročila okoli dvomilijonsko škodo. Foto: BoBo

Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna ali letalska obramba pred točo z vnosom srebrovega jodida. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo celo poslabšamo s takim početjem. Po drugi strani pa kot tolažilna zaščita ostaja zavarovanje proti toči.

Klemen Bergant
Škoda
Toča je poškodovala tudi stanovanjske objekte. Foto: Martina Černelč

Toča je vedno bila in s tem tveganjem je človek živel že iz pradavnine. Zato se ji izogniti ne moremo. Seveda pa s podnebnimi spremembami lahko pride do tega, da bo toča pogostejša, tukaj pa morda lahko del krivde pripišemo sebi. Vsekakor pa gre za na neki način muhasto naravo, ki nam prinaša tudi take ekstremne razmere, kot so neurja s točo, in temu se na žalost ne da izogniti.

Klemen Bergant

Letos so slovenski kmetje lahko zavarovali svoj pridelek proti toči z državnim subvencioniranjem. Država jim je dala možnost sofinanciranja do 50 odstotkov zavarovalne premije. Če kmet ni izbral tega zavarovanja, potem mu bo država težko pomagala.

Dejan Židan, minister za kmetijstvo
Posledice neurja s točo

Neurja, ki so divjala v delu Štajerske, Pomurja, Krškega in Dolenjske, so največ škode povzročila na strehah hiš, gospodarskih poslopjih ter - zaradi toče in padcev strešnikov, pločevine in vej - na avtomobilih. Velika je tudi škoda, ki so jo utrpele poljščine in druge kmetijske površine.

Pogosteje klesti severovzhod države, a toča je mogoča povsod
Toča se lahko pojavi kjer koli, je pa zaradi konfiguracije reliefa pogostejša v severovzhodni Sloveniji, je za MMC dejal Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo. "Na eni strani imamo sorazmerno ravninski del, ki se ob daljšem vročem obdobju lahko precej pregreje, in ko pride v višjih plasteh hladen zrak, in je ta zrak vlažen, pride do velikih razlik med temperaturo ob površju in v višjih plasteh, kar povzroči t. i. labilno ozračje, v katerem pride do razvoja neviht, ki lahko pripeljejo tudi do toče," je pojasnil.

Toče ne moremo (natančno) napovedati
Točnih lokacij, kje bo padala toča, vremenoslovci ne morejo napovedati, "lahko pa nekaj dni v naprej napovemo območja, kjer je verjetnost, da bo prišlo do neviht s točo, večja, ne moremo pa napovedati točne lokacije in časa. Lahko samo spremljamo, ko nevihta enkrat že nastane, kam se bo premikala v naslednje pol ure," je dejal Bergant

Obramba? Razpnite mreže
V zvezi z obrambo pred točo Bergant ni optimističen. Za obramba z vnosom srebrovega jodida v oblake namreč ni znanstvenih dokazov, da je uspešna. Nekatere raziskave naj bi kazale, da vnos srebrovega jodita razmere celo poslabša. Edina ustrezna zaščita je tako fizična, torej umik predmetov v zavetje in uporaba zaščitnih mrež. Te so, meni Bergant, uporabne tam, kjer je kmetijstvo intenzivna dejavnost, saj gre za veliko začetno investicijo.

Država pomagala pri zavarovalniških premijah
Minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je obiskal prizadeta območja, je dejal, da so imeli kmetje možnost zavarovanja pridelka proti toči z državnim subvencioniranjem, in sicer v višini do 50 odstotkov zavarovalne premije. "Če kmet ni izbral tega zavarovanje, potem mu bo država težko pomagala," je dejal Židan.

Židan: Stroka proti letalom, druge rešitve pa nima
V zvezi z obrambo proti toči je dejal, da je Slovenija za leto dni podaljšala petletni poskusni program varovanja države pred točo, saj končnih rezultatov še ni. Potrdil je, da stroka kemične zaščite ne podpira, a dodal, da drugih rešitev ne zna ponuditi. Projekt zaščite z mrežami se mu zdi smiseln tam, kjer rastejo pridelki višje kmetijske vrednosti. Dodal je, da ima kmetijsko ministrstvo za to na razpolago tako evropska kot državna sredstva, vnedar pa takšna zaščita na poljih s koruzo in pšenico ni primerna.

Škoda tudi na cestni infrastrukturi
Prizadete občine medtem zbirajo podatke o škodi. Toča je po prvih podatkih v občinah Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek prizadela več kot 1.200 hektarjev kmetijskih zemljišč. V Bistrici ob Sotli je neurje razkrilo strehe 12 stanovanjskih hiš in 12 gospodarskih objektov, toča, po besedah župana občine Franja Debelaka v velikosti jajca, pa je uničila od 90 do 100 odstotkov poljščin, vinogradov in sadovnjakov. V Kozjem je veter razkril strehe petih zgradb, največ škode pa je na kmetijskih izdelkih, poškodavane so tudi ceste.

Zavarovalnice so na teren sicer že poslale cenilce, ki ocenjujejo škodo. V Zavarovalnici Maribor svetujejo, da oškodovanci posledice neurja fotografirajo, poškodovane objekte pa zavarujejo tako, da ne bi nastala še večja škoda, je dejala Natalija Postružnik iz mariborske

zavarovalnice. Tisti, ki so zavarovani pri njihovi zavarovalnici, se lahko obrnejo na svojega zastopnika, škodo prijavijo na telefonsko številko 080 19 20 ali pa prek spletnega obrazca.

Celjska Karitas zbira pomoč za prizadete v včerajšnjem neurju.

Pomoč lahko nakažete na TRR: 0600 0097 7538 266. Namen: Neurje Obsotelje 2011

Sklic: 00 29218

Podobno svetujejo tudi v zavarovalnici Adriatic Slovenica, kjer dodajajo, da naj zavarovanci, ki jim je poškodovalo strehe, teh nikar ne popravljajo sami, ampak naj pokličejo ustrezne službe.

V Zavarovalnici Tilia napovedujejo okrepitev cenilne službe, njihovi cenilci pa so že na terenu. O oceni škode še ne želijo govoriti, so pa potrdili, da je ta obsežna.

V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da bo škoda po prvih podatkih znašala za okoli dva milijona evrov. Zavarovancem sporočajo, da se s prijavo škode ne mudi, saj bodo upoštevali tudi prijave, ki bodo prispele tudi nekaj dni po neurju. Škodo lahko prijavijo na telefonsko številko 080 555 555 ali prek spletne strani.

Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna ali letalska obramba pred točo z vnosom srebrovega jodida. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo celo poslabšamo s takim početjem. Po drugi strani pa kot tolažilna zaščita ostaja zavarovanje proti toči.

Klemen Bergant

Toča je vedno bila in s tem tveganjem je človek živel že iz pradavnine. Zato se ji izogniti ne moremo. Seveda pa s podnebnimi spremembami lahko pride do tega, da bo toča pogostejša, tukaj pa morda lahko del krivde pripišemo sebi. Vsekakor pa gre za na neki način muhasto naravo, ki nam prinaša tudi take ekstremne razmere, kot so neurja s točo, in temu se na žalost ne da izogniti.

Klemen Bergant

Letos so slovenski kmetje lahko zavarovali svoj pridelek proti toči z državnim subvencioniranjem. Država jim je dala možnost sofinanciranja do 50 odstotkov zavarovalne premije. Če kmet ni izbral tega zavarovanja, potem mu bo država težko pomagala.

Dejan Židan, minister za kmetijstvo
Posledice neurja s točo