Zdaj napovedujejo referendum, saj bi sprejetje zakona v Sloveniji povzročilo več škode kot koristi.
"Izberite življenje in ne smrti, ki jo prinašajo interesi kapitala. Odgovorni ste!", "GSO okupira Slovenijo, oblast to ignorira" ter "Narava in človek, sužnja kapitala". To je bilo le nekaj napisov na transparentih, ki so jih pred stavbo arhitekta Vinka Glanza nosili posamezniki, ki jim ni vseeno "za prihodnost nas in naših otrok", kot je v javnem govoru dejala Meta Vrhunc iz društva Ajda Vrzdenec.
Sprejetje zakona o uvajanju genetsko spremenjenih organizmov bi lahko imel hujše posledice na okolje "kot katero koli kemično onesnaževanje, saj se širi neustavljivo in se sčasoma veča", je na protestu opozarjala Vrhunčeva, a neuspešno, saj so poslanci nekaj minut po njenem govoru s 45 glasovi za in osmimi proti zakon sprejeli.
Hrane je dovolj, a ni pravilno razporejena
"To je plavica in raste le v žitu, ki ni škropljeno," je pojasnila Majda Hriberšek, prav tako iz društva Ajde Vrzdenec, ko je v rokah držala poljski šopek, ovit v barve maka, marjetice, pšenice in seveda plavice. Prepričanje, da bodo gensko spremenjeni organizmi (GSO) zmanjšali svetovno lakoto in povečali zaloge hrane, je ne prepriča, saj gre le za "larifari", zaradi katerega nekoč več ne bomo imeli priložnosti videti teh svetlic, hrana pa tako ali tako ni pravilno razdeljena. "Naša hrana, ki je industrijsko predelana, nima veliko energije, zato je tudi vse več debelih ljudi. Ekološko in biološko predelana hrana pa ima veliko energije, zato jo lahko zaužijemo tudi v majhnih količinah."
GSO le propaganda multinacionalk
Tako Hribenškova kot Vrhunčeva opazarjata, da je vzrok sprejetja zakona predvsem pritisk velikih korporacij, kot je na primer Monsanto. Razlog pa je preprost. Gensko spremenjene rastline nimajo sposobnosti obnove semena, kar pomeni, da je sadika ali seme koruze, soje ali paradižnika enoletna ali enoletna. "90 odstotkov vseh semen na svetu je v rokah multinacionalk," je opozorila Hribenškova, kar pomeni, da bi vsako leto morali kmetje kupovati semena, ki bi jih uvažal le določen distributer. Zato je tudi ena izmed zahtev Združenja za Zdravo Slovenijo, da poslanci v ospredje agende postavijo tudi pridelovanje lastnih ekoloških semen.
Referendum bo
Zbrani, ki so nosili oranžne in zelene majice z napisom "Slovenija brez GSO", so bili že pred sprejetjem zakona prepričani, da bodo svojo zahtevo predložili tudi na referendum, "ki bo zagotovo uspel", je menila Hribenškova. Pred evropskimi volitvami je protagonistka Vrhunčeva zbranim dejala: "Zagotavljamo vam, da vaših odločitev ne bomo pozabili. Kot volivci smo pripravljeni podpreti le tiste, ki ste dovolj pogumni in močni, da pogumno nosite odločitve v dobro naroda in prihodnosti nas ter naših otrok."
Zahteve Združenja za Zdravo Slovenijo:
1. Poslanci naj zavrnejo predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin in drugih kmetijskih rastlin.
2. Vlada naj nemudoma poskrbi zato, da se s sprejetjem moratorija in varnostnega pridržka posevki gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji prepovedo za prihodnjih pet let do ponovnega odločanja.
3. Ministrstvo za kmetijsko naj nemudoma začne program usposabljanja svetovalnih in drugih strokovnih služb.
4. Ministrstvo za kmetijsko naj nemudoma pristopi k usposabljanju inšpekcijske službe, ki mora imeti pooblastila za sankcije, tako da bo lahko v takojšnji meri izdala predlog za uničevanje nedovoljenih posevkov gensko spremenjenih organizmov v Sloveniji.
5. Stroka, ki skuša v Slovenij uvesti gensko spremenjene organizme na področju pridelovanja hrane in deluje v interesu tujega kapitala, naj se umakne s slovenskega trga.
6. Z izbiro primernega ekološkega agronomskega kadra v Sloveniji naj vlada pristopi k resnemu spodbujanju ekološkega kmetijstva v Sloveniji in pri tem postavi v ospredje področje pridelovanja lastnih ekoloških semen.
Katja Štok
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje