Klimatologi že nekaj časa opozarjajo, da so tudi Slovenijo, še obilneje kot druge države, zajele obsežne podnebne spremembe. Kar se kaže tudi v številnih izrednih vremenskih pojavih, ki prizadenejo različne konce Slovenije. Medtem ko je bilo leto 2014 rekordno glede na količino padavin, je prejšnjih nekaj let Slovenijo močno prizadela suša.

Ozaveščanju, kako omiliti posledice suše, se posveča tudi mednarodna nevladna organizacija Globalno vodno partnerstvo (Global Water Partnership - GWC), ki je bila ustanovljena po prvi konferenci o trajnostnem razvoju leta 1992 v Riu de Janieru, saj so imeli ljudje dovolj leporečja politikov, pravi slovenska predstavnica GWC-ja Martina Zupan. "Organizacija skuša promovirati, da je treba vode upravljati celostno, da se upošteva tako človek, ekosisteme, prispevna območja, skratka vse, kar lahko vpliva na vode," pravi.

"V preteklih treh letih smo imeli projekt o integriranem upravljanju suše. Presenetilo me je, kako so začeli ljudje z različnih področij, meteorologi, agronomi, vodarji, čisto drugače razumevati stvari, ko so se začeli pogovarjati med seboj, in zdi se mi, da zdaj lažje razumejo drug drugega," dodaja.

Kot nevladna organizacija imajo kar nekaj težav z razumevanjem na državni ravni, vendar Zupanova pravi, da postopoma prihaja do zavedanja, da je potrebno sodelovanje in da je voda bistvena za razvoj.

Slovenija pri globalnem partnerstvu sodi v okvir srednje in vzhodnoevropskih držav in v nekaterih imajo za reševanje težav, poveznih z vodami, več posluha kot v Sloveniji. "Najbolj napredna država na našem območju, kar zadeva suše, poplave in tudi pritiske industrije, je Madžarska, ki je tudi najbolj aktivna," pravi.

Za programe integriranega ravnanja s sušo so po njenih besedah vedno bolj dovzetni tudi nekateri slovenski kmetje, ki so bili v preteklosti deležni pripomb, da jim suša celo koristi, saj na račun uničenega pridelka dobivajo odškodnine od države. "Kmetijstvo je postalo dovzetno in na Primorskem so že prepoznali, da je Slovenija raznolika in da potrebuje regionalne programe in načrte," pravi Zupanova. Na Krasu so začeli ponovno obujati t. i. kale, plitve kotanje na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Nekoč naj bi jih bilo na tisoče, nato pa so povsem izginili.

Slovenija se segreva
Trajnostno ravnanje z vodo je bilo tudi tema današnje okrogle mize, ki sta jo ob letošnjem dnevu voda, ki bo v nedeljo, 22. marca, pripravila ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za okolje. Udeleženci so skušali predstaviti problematiko ravnanja z vodami na Slovenskem in razmišljali o tem, kaj storiti v prihodnje glede na dejstva tudi v Sloveniji, saj se v zadnjih letih spopadamo tako z obsežnimi poplavami kot s sušo.

Mojca Dolinar z oddelka za klimatologijo z Agencije za okolje je razložila, da Slovenija sodi med evropske države z največjo količino padavin, vendar predvsem na zahodnem delu države, medtem ko jih je v severovzhodnih krajih skoraj trikrat manj.

Slovenija kljub obilju voda ni neranljiva država in hidrologi po njenih besedah že ugotavljajo, da se je zmanjšala vodnatost rek oz. da se pretoki nižajo. Zaradi zvišanih povprečnih temperatur pa voda bistveno bolj izhlapeva.

Slovenija bi zato morala imeti jasne usmeritve, kako trajnostno ravnati z vodami, vendar so prisotni na okrogli mizi tako rekoč združeno ugotavljali, da v Sloveniji tako na državni kot na lokalni ravni ni nekega konsenza, kako in v katero smer naj se Slovenija sploh razvija. Na področju trajnostnega razvoja je bilo do zdaj bolj malo narejenega, saj se na poplavnih območjih še vedno postavljajo novogradnje ali pa se na sušnih območjih pridelujejo neprimerne kmetijske kulture.

Prednostna naloga je pitna voda
Najbolj konkretna je bila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je poudarila, da mora biti prednostna naloga na področju voda zagotavljanje pitne vode po primerni ceni celotnemu prebivalstvu, v Sloveniji pa številni prebivalci še vedno pijejo slabo vodo. Druga naloga mora biti po njenih besedah varnost in tako bi morali na poplavnih območjih narediti ustrezne prostorske načrte.

Tretja naloga pa bi moral biti splošni konsenz glede uporabe vode v gospodarstvu. "Če želimo biti kmetje in imeti samooskrbo, je treba imeti vodo za namakanje. Če želimo proizvajati energijo, je treba izgraditi hidroelektrarne. Če želimo biti turistična država, jo imejmo za bazene. Vsega ne moremo imeti," je o nedoločenosti usmeritve slovenskega gospodarskega razvoja dejala Kajfež Bogatajeva.