Biosferno območje Mura je postalo četrto območje s tem nazivom v Sloveniji. Unesco je po navedbah pristojnih na Občini Velika Polana prepoznal izjemno naravno bogastvo reke Mure in njenega poplavnega sveta v prepletu s kulturno in zgodovinsko dediščino ter tradicionalno navezanostjo lokalnega prebivalstva na reko kot primerno območje za model trajnostnega razvoja.

Vzpostavitvi čezmejnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije zavezali z deklaracijo marca 2011. Pred dvema letoma pa je ministrstvo za okolje in prostor nominiralo to dragoceno rečno območje za Biosferni rezervat Unesca.

Mednarodni projekt
"Potrditev Unesca je mejnik v mednarodni zaščiti te izredno dragocene povezane rečne pokrajine v srednji Evropi. Označuje začetek trajnostnega razvoja porečja Mure, ker so občine aktivno vključene in si obetajo tudi ekonomske koristi. Hkrati je tudi jasen znak protesta proti velikim načrtom uničenja narave, hidroelektrarni Hrastje - Mota, in zaveza lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju," je povedal Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovni organizaciji za naravo (WWF) v Avstriji.

Novi Biosferni rezervat Mure se razteza od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje in je že del mreže območij Natura 2000. Porečje pokriva tudi največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami ter gnezdišči belorepega orla in črnih štorkelj. Prav tako je reka Mura izrednega pomena za selivske vrste, kot sta kečiga in sulec, saj imajo tako prosto pot preko Drave v Donavo, pojasnjujejo v WWF Adria.

Več o razglasitvi Biosfernega območja Mura bodo povedali prihodnji teden na dogodku v Veliki Polani v okviru Pomurskega poletnega festivala.