Sorodna novica "Sta skrb za čist zrak in zaščita kmetijskih površin ovira za zajezitev posledic epidemije?"

Vizjak je dejal, da lahko napove, da bodo naredili vse, da bo gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice izdano v jeseni oz. še letos, a pod pogojem, da bodo obveljale zakonske spremembe, ki jih je vlada že potrdila, in da jih bo državni zbor potrdil še ta mesec. Te zakonske spremembe predvidevajo določene hitrejše možnosti pridobivanja dovoljenj, ne da bi trpela okoljska vsebina. "To se mi zdi ključno poudariti, kajti nekateri menijo, da bomo nekaj pohitrili in rokohitrsko delali na račun vsebine," je poudaril.

"Ne. Okolje, narava, vse te svari so vrednote, ki morajo biti spoštovane, vendar na postopkovno učinkovit način, da lahko investitor v doglednem času začne delo," je pristavil. Vizjak je še napovedal, da bi se gradnja hidroelektrarne Mokrice lahko začela v prvih mesecih prihodnjega leta.

Upravno sodišče je po pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije predlani izdano okoljevarstveno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mokrice konec marca lani vrnilo v postopek in dodelavo. Omenjeni postopek še ni končan in naj bi po pričakovanjih družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) mokriško naložbo podaljšal za približno leto dni.

Razpis za gradnjo že izveden

HESS je pred postopkovno vrnitvijo varstvena soglasja že izvedel razpis za gradnjo, ki ga po današnjih besedah direktorja te družbe Bogdana Barbiča naj ne bi bilo treba ponavljati. Še pred koncem leta nameravajo namreč podpisati "pogodbo za podaljšanje opcij", je pojasnil.

Barbič je ocenil, da bi omenjena elektrarna, če bi že delovala, letno proizvedla za slabih osem milijonov evrov elektrike. Vizjak je o škodi, ki nastaja zaradi zastoja tega projekta, dodal, da bi sleherno leto gradnje hidroelektrarne na spodnji Savi k rasti bruto domačega proizvoda prispevalo 0,3 odstotka.

Med drugim je tudi spomnil na zaveze glede razogljičenja, ki jih mora Slovenija še izpolniti, in napovedal nadaljevanje projekta hidroelektrarn na srednji Savi. Vrtovec je projekt hidroelektrarn na spodnji Savi označil za dober in pomemben primer. Poudaril je, da ministrstvo za infrastrukturo podpira gradnjo hidroelektrarne Mokrice in s to dokončanje tega projekta. "Podjetje HESS ima podporo, da pridemo končno - upoštevajoč vse deležnike, ki so v tej zgodbi, tudi okoljevarstvenike - do končnega rezultata in začnemo gradnjo te investicije čim prej," je poudaril Vrtovec.

HE Brežice v rednem pogonu od 2018

Leta 2017 zgrajena hidroelektrarna Brežice redno deluje od leta 2018. Hidroelektrarno Mokrice, zadnjo v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi, pa bi morali po načrtih, izdelanih pred vrnitvijo njenega okoljevarstvenega soglasja v postopek in dodelavo, zgraditi do junija 2022.

Po prvotnih izračunih naj bi celotna naložba skupaj z davkom terjala nekaj več kot 181 milijonov evrov. Energetski del naj bi stal skoraj 102 milijona evrov, Eles pa bi v energetsko omrežje za to naložbo vložil nekaj več kot 4,24 milijona evrov. Infrastrukturni del z mokriško vodno akumulacijo, gradnjo protipoplavne zaščite in druge infrastrukture naj bi stal nekaj več kot 75 milijonov evrov.

Denar za naložbo

Denar za energetski del hidroelektrarne Mokrice bi v slabi tretjini zagotovila družba HESS, preostanek bi pokrili z naknadnimi vplačili družbenikov, predvsem Gen energije in HSE. Infrastrukturni del nameravajo pokriti z denarjem sklada za vode, sklada za podnebne spremembe, z državnim vložkom in drugimi viri.

Verigo hidroelektrarn na spodnji Savi so začeli graditi leta 2002. Sestavljajo jo hidroelektrarne Boštanj, Arto-Blanca, Krško, Brežice in Mokrice ob slovensko-hrvaški meji.

V gradnjo prvih štirih – tako njihovega energetskega kot infrastrukturnega dela – so brez davka vložili skupaj nekaj manj kot 650 milijonov evrov.