Po poročilu WMO-ja je leto 2017 na poti, da postane eno izmed treh najtoplejših, odkar spremljajo te podatke. Povprečne temperature so od leta 2013 najvišje, odkar obstajajo meritve. WMO to vidi kot trden dokaz, da gre za dolgoročno segrevanje, kar po mnenju znanstvenikov povzroča človeška dejavnost. Pravijo, da so številni "izredni" vremenski dogodki, ki so se letos pojavili, značilnost podnebnih sprememb.

Letošnje leto bo verjetno zaostalo za temperaturami leta 2016, ko so bile zaradi vremenskega pojava El ninjo od povprečja višje za 0,56 stopinje Celzija. Po raziskavah WMO-ja bodo letošnje temperature približno 0,47 stopnje Celzija višje od povprečja med letoma 1981 in 2010, kar ga ob letu 2015 uvršča na drugo ali tretje mesto, piše BBC. Okoli 30 odstotkov svetovne populacije vsaj nekaj dni na leto doživlja ekstremno visoke temperature, ob tem je število ranljivih oseb, izpostavljenih potencialno smrtonosnim vročinskim valovom, samo od leta 2000 naraslo za 125 milijonov, še izhaja iz poročila.

Da so bila zadnja tri leta temperaturno rekordno vroča in dokazujejo dolgoročno segrevanje, je opozoril tudi generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Letošnje leto je za zdaj postreglo z rekordnimi orkani na Karibih in v Atlantiku, pri čemer je eden dosegel celo Irsko. Smrtonosne poplave so prizadele indijsko podcelino, zaradi trdovratne suše pa je v Somaliji domove zapustilo že četrt milijona ljudi. "Mnogi od teh dogodkov kažejo na to, da se podnebne spremembe dogajajo, povzročajo pa jih povečane koncentracije toplogrednih plinov zaradi človeške dejavnosti," je pristavil Taalas.

Poziv k takojšnjemu ukrepanju
V Bonnu podnebni konferenci predseduje Fidži. Odprl jo je premier te države Frank Bainimarama, ki je v uvodnem nagovoru sveto pozval k spoštovanju pariškega sporazuma in takojšnjem ukrepanju pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami. "Naš skupni poziv svetu je, da nadaljujemo po poti, ki smo si jo začrtali v Parizu," je sporočilo. Po njegovih besedah je "svet v stiski zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov, ki jih povzročajo podnebne spremembe - uničujoči orkani, požari, poplave, suša, tajanje ledu in spremembe v kmetijstvu, ki ogrožajo našo varnost preskrbe s hrano".

ZDA se umikajo iz pariškega sporazuma
Podnebna konferenca v Bonnu je prva, odkar je ameriški predsednik Donald Trump sprejel odločitev, da se ZDA umikajo iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Sporazum je decembra 2015 v francoski prestolnici sklenilo 195 držav in Evropska unija. Zdaj ima 197 podpisnic, ratificiralo pa ga je 169 pogodbenic. Sporazum določa omejitev dviga temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja z željo približati se 1,5 stopinje. O njegovi vsebini so se države pogajale več let, pomembno vlogo pri sprejetju pa je odigral tudi Trumpov predhodnik Barack Obama.

Zgodovinsko gledano, največja svetovna proizvajalka toplogrednih plinov bo tako v Bonn poslala le delegacijo, ki bo "zastopala ameriške interese" - predvsem naj bi pazila, da ne bo sprejet noben dogovor, ki bi po presoji Trumpove administracije škodil ameriškemu gospodarstvu. Glavni podnebni pogajalec Fidžija Nažat Šamim Kan je sicer zagotovil, da nameravajo ameriški predstavniki "konstruktivno sodelovati". Konferenci prvič predseduje mala otoška država v razvoju in številni upajo, da bo Fidži poskrbel za oživitev pogovorov, ki so zastali po Trumpovi izvolitvi. "V pogajanja vnašamo zavedanje nujnosti, ki izhaja iz življenja v Tihem oceanu in opazovanja na lastne oči, kak vpliv imajo podnebne spremembe na ljudi," je poudaril Kan.

Podnebna konferenca bo v Bonnu do 17. novembra, organizatorji pa v Nemčiji pričakujejo 23.000 udeležencev iz 197 držav. Med drugimi se jo bodo udeležili generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška kanclerka Angela Merkel, kalifornijski guverner Jerry Brown, hollywoodski zvezdnik Leonardo DiCaprio in igralec ter politik Arnold Schwarzenegger.

EU na konferenci pričakuje viden napredek
Evropska unija od tokratne podnebne konference pričakuje, da bo pokazala jasen napredek glede razvoja tehničnih pravil in smernic za izvajanje določb pariškega sporazuma, na primer v zvezi z okvirom preglednosti in petletnim ciklom ciljev, s čimer naj bi prispevki držav postopoma postali bolj velikopotezni. Delovni program naj bi bil sprejet leta 2018 na konferenci Združenih narodov o podnebju, ki bo v Katovicah na Poljskem.

WMO je prejšnji teden predstavil poročilo, ki kaže, da so povprečne svetovne koncentracije ogljikovega dioksida lani dosegle 403,3 delca na milijon, medtem ko so bile leta 2015 pri 400 delcih. Gre za najvišjo raven v vsaj 800.000 letih. V zadnjem desetletju so se močno dvignile tudi vrednosti drugega največjega onesnaževalca metana. V primerjavi z ravnmi iz leta 1750 so trenutne koncentracije ogljikovega dioksida in metana na 1,5 oziroma 2,5 odstotka višji ravni.