Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Država je za odstranitev cestninskih postaj na avtocestah namenila 45 milijonov evrov, za ves vrhunski šport pa je bilo lani v proračunu na voljo 23 milijonov evrov," o podcenjenosti slovenskega športa razmišlja Tomaž Ambrožič.
"Ko sem bil zadolžen za razdeljevanje malice, se je zgodilo, da je niso pojedli. Ali pa ko se me je kdo dotaknil v šoli, se je hitro tekel umit pod pipo," se doživljanja predsodkov na lastni koži spominja Rom Bogdan Miklič.
Sanja Zupanič, specializantka otroške in mladostniške psihiatrije, pravi, da je že okoli 10 odstotkov diplomantov medicine iz njene generacije zaradi slabih delovnih razmer v slovenskem zdravstvenem sistemu odšlo na delo v tujino.
Števec podkasta Številke je prišel do pet, voditelj Slavko Jerič pa je ob obletnici pripravil posebno oddajo v živo, v kateri je z zanimivimi gosti odkrival, kaj nas dela ljudi, pomen številk in številne druge zanimive teme.
Matjažu Konvalinki in njegovemu možu se je leta 2008 v Kaliforniji rodila hči, dve leti pozneje so se preselili v Slovenijo. "Včasih rečem, da sva se poročila zato, da hčerka ne bi živela v grehu," pove v šali.
Domen Gril pravi, da je študijska izmenjava tako pomembna za krepitev samozavesti in samostojnosti študentov, da bi jo na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, kjer je študiral, uvedel kot obvezno že na dodiplomskem študiju.
Specialni in rehabilitacijski pedagogi smo tako iskan kader, da ni izziv poiskati službe po zaključku študija, temveč končati študij, preden služba najde tebe, pravi Živa Jakšić Ivačič.
Krožni let. Adrijke in Adrijci pripovedujejo zgodbo o Adrii, ki nam je dala krila.
"Vladala je visoka stopnja osebnega zaupanja, nismo se pogovarjali kot politiki, ampak kot ljudje, ki smo skupaj zaradi širšega interesa," se časa osamosvajanja spominja Dušan Plut, član predsedstva Demosa in predsedstva Republike Slovenije.
Nekoč sta zakonca skupaj vztrajala, ker sta tako lažje poskrbela za svoje preživetje. Danes smo postali čustveno zahtevnejši, kar je edino pravilno, o odnosih razmišlja profesor Christian Gostečnik.
Nejc Krevs se je za študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani odločil zlasti "zaradi široke palete humanističnih znanj, ki jih ponuja fakulteta". Kot pravi, mu širina študija pomaga pri novinarskem poklicu, ki ga opravlja.
Klara Širovnik je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva, za kar ji je Društvo novinarjev Slovenije podelilo nagrado za debitantko leta.
Akcija beseda leta prehaja v drugi del, strokovna komisija je med več kot 200 vašimi predlogi izbrala tiste, med katerimi boste na začetku januarja izbrali besedo leta 2019.
Roberto Gržinić, diplomirani inženir navtike, meni, da je največja prednost Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani možnost uporabe različnih simulatorjev, ki jih premore fakulteta, pri čemer omenja zlasti navtični simulator.
Postal je obraz uradne igre za mobilne telefone, prva novica pred tekmami je, katere športne copate je obul. Soglasna ocena ob četrtini sezone je bila, da je med četverico najboljših košarkarjev Lige NBA. Luka Dončić kot pravi svetovni športni fenomen.
Za prve tri besede leta, odkar izbor poteka v Sloveniji, so bile izbrane begunec, evropski prvaki in čebela, kar potrjuje tezo o besedi leta kot odrazu časa.
Bruna Žuber, pravnica z izkušnjami v sodstvu, odvetništvu in zdaj na fakulteti, pozdravlja odločitev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, da oblikuje enovit petletni program študija prava, ki bo kmalu vložen v postopek akreditacije.
Težava uzakonjenega dosmrtnega zapora v Sloveniji je v tem, da za seboj potegne zvišanje kazni za manjše prekrške, je prepričan penolog Dragan Petrovec.
Na območju današnje Slovenije so bili v času habsburške monarhije sprva v uporabi trije različni jezikovni standardi. Prekmurski v ogrski polovici, vzhodnoštajerskega pa so kmalu racionalno poenotili v skupnega novoslovenskega, ker "ni imel smisla".
Zadržanost javnosti do novih možnosti genske manipulacije, ki tako močno določajo sodobno bioznanost, je razumljiva, saj je naše znanje – tako strokovnjakov kot javnosti – še omejeno. A že čez nekaj desetletij bo zelo drugače, razmišlja Hrvoje Petković.
Neveljaven email naslov
