Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mojca Širok, Rim

18.10.2011


Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)

Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje,  kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.

“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«

Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu,  obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati,  nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”

Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni  nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela  zadržati.”

Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.”  Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil  za nadurno delo v soboto popoldne!”


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Mojca Širok, Rim

18.10.2011


Mojca Širok, dopisnica iz Rima (foto: Denis Zupan Photography)

Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje,  kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.

“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«

Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu,  obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati,  nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”

Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni  nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela  zadržati.”

Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.”  Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil  za nadurno delo v soboto popoldne!”


24.06.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.


17.06.2022

Janko Petrovec, Rim

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.


10.06.2022

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.


03.06.2022

18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva

Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.


27.05.2022

Polona Fijavž, Berlin

S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.


20.05.2022

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.


13.05.2022

Vlasta Jeseničnik, Rusija

V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.


06.05.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.


29.04.2022

Andrej Stopar, ZDA

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.


22.04.2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.


15.04.2022

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.


08.04.2022

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.


01.04.2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


Stran 7 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov