Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje, kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.
“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«
Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu, obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati, nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”
Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela zadržati.”
Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.” Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil za nadurno delo v soboto popoldne!”
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Italijanskemu premieru Berlusconiju so minuli teden izglasovali že 53. zaupnico. Spet se je izkazalo, kako spreten pogajalec in mojster za pritiske je Berlusconi. Mojca Širok bi z odgovorom na vprašanje, kako jih je ” kupil” tokrat, lahko tvegala ovadbo, saj, razumljivo, v vladi zanikajo kakršnokoli trgovanje z glasovi.
“Če pa postavimo dejstva na kup, je težko verjeti, da so se tisti poslanci, ki so glasovali za vlado premiera Berlusconija, pustili prepričati iz drugačnih vzrokov, kot so neposredno in strogo materialni.«
Kar nekaj zelo izmuzljivih odgovorov se tako ponuja na vprašanje, kako se uspe Berlusconiju, čeprav že leto dni nima podpore v parlamentu, obdržati na oblasti. “Nekateri trdijo, da ni nobene druge alternative, drugim se tak odgovor zdi smešen. Vedno je alternativa. Dokler bo Berlusconi uspel zagotavljati, nekateri pravijo koristi, drugi pravijo ugodnosti, tretji pravijo, kar država potrebuje in zagotavlja velikemu delu prebivalstva, do takrat bo ostal na oblasti.”
Toliko večjo politično nevihto so zato sprožili sobotni nemiri v Rimu. “Ko politika želi skriti ali potlačiti razpravo o kakšnem, bodisi političnem bodisi družbenem, vprašanju, takrat se na protestih pojavijo razbijači in nasilneži.” Politično nasilje ima namreč v Italiji dolgoletno tradicijo. Knjige in pričevanja iz preteklosti govorijo o tem, da so bili teroristi in akterji nasilja vedno izzvani. Zmanipulirale so jih “višje sile”, ki jim je bilo v interesu, da se napetost v družbi obdrži. Nasilje, ki se je dogajalo na rimskih ulicah, je tako izničilo vse razloge za proteste in zameglilo razpravo več kot sto tisoč miroljubnih protestnikov. “Vsa ta razprava je danes mrtva, razpravljamo le še o tem, kdo so bili nasilneži in zakaj se je tako strogo izurjena policija pustila presenetiti, oziroma jih ni uspela zadržati.”
Sobotni nemiri pa so na nek način tudi pobotali policiste in tisti del italijanske družbe, ki je ostal na nasprotnih bregovih po uličnih spopadih v Genovi leta 2001. Miroljubni demonstranti so namreč ploskali policistom, ustavljali nasilneže in jim jih izročali. “Policisti imajo zdaj občutek, ki je na nek način resničen in jih z ljudmi povezuje – to, da so vsi na isti ladji. Vlada krči sredstva tudi za policijo, plače pa so sramotno nizke.” Na policijskem forumu se je tako eden od policistov pošalil in pozval finančnega ministra: “Vrnite mi 7 evrov, ki sem jih dobil za nadurno delo v soboto popoldne!”
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Neveljaven email naslov