Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.
Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.
A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.
Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.
Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
Neveljaven email naslov