Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boštjan Anžin, Berlin

08.11.2011


V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.

Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.

A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.

Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.

Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Boštjan Anžin, Berlin

08.11.2011


V Evropi naj bi do leta 2030 zmanjkalo okoli 180 milijard kubičnih metrov plina. Severni tok, ki bo s plinom oskrboval Evropo prek Nemčije in je simbolično stekel v torek, pa naj bi pokril četrtino izpada. A nemška koalicija se te dni ukvarja z drugačnim izpadom – državne blagajne. Sprejeti sklep koalicije o davčni razbremenitvi Nemcev, ki bi znižala davke za okoli šest milijard evrov, je že močno razburil opozicijo.

Kot je v 18. vzporedniku poročal RTV-jev dopisnik iz Berlina Boštjan Anžin, je nemška koalicija v ponedeljek sprejela nove sklepe o davčnih razbremenitvah Nemcev s srednjimi in nizkimi dohodki. Skupen volumen znižanja davkov naj bi bil postopen, vse tja do leta 2014.

A po poročanju Anžina, je izpad šestih milijard evrov za nemško koalicijo previsok davek. Ta bi pridobljeni denar raje porabila za zmanjšanje dva tisoč milijard evrov nemškega dolga in ga ”ne bi podarila kot davčno darilo ter s tem naložila dolg prihodnjim generacijam.” Nemška opozicija je za dosego svoje volje pripravljena vložiti tožbo celo na ustavno sodišče.

Pred Nemčijo je očitno zanimiv teden. Med drugim sta nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odprla težko pričakovani plinovod Severni tok in tako sklenila prijateljstvo med državama za naslednjih 50 let, kolikor je uradna življenjska doba plinovoda. Nekaj več kot sedem milijard evrov vreden plinovod bo tekel iz ruskega mesta Viborg pod Baltskim morjem do nemškega Lubmina. In čeprav naj bi se s tem izognili tranzitu med Belorusijo in Ukrajino, bo Nemčija še bolj odvisna od Ruskega dobavitelja, saj se je nedavno odpovedala jedrski energiji.

Vabljeni k poslušanju 18. vzporednika, kjer sta voditeljica Mija Škrabec Arbanas in Boštjan Anžin spregovorila tudi o tem, zakaj bi nemška kanclerka izgubila na volitvah, če bi bile te jutri. Hkrati pa sta se spomnila padca berlinskega zidu, ki je 9. novembra leta 1989 pomenil konec hladne vojne.


24.06.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Hrvati napovedujejo in pričakujejo izjemen izkupiček poletne sezone. Kljub napovedanim podražitvam se zmogljivosti polnijo, zaradi priprav na sprejem evra so naši južni sosedi marsikje že začeli tudi dvojno označevanje cen, dinamično pa je tudi na nepremičninskem trgu. Več v pogovoru z našo zagrebško dopisnico.


17.06.2022

Janko Petrovec, Rim

Mudimo se pri zahodnih sosedih. O suši, ki pesti sever Italije in obeta redukcije vode, o propadlem referendumu, ki ni vzbudil nobenega zanimanja ter o lokalnih volitvah. Dodajamo nekaj besed o poletnih počitnicah in nekaj turističnih nasvetov.


10.06.2022

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.


03.06.2022

18. vzporednik: Vlasta Jeseničnik, Moskva

Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.


27.05.2022

Polona Fijavž, Berlin

S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.


20.05.2022

Boštjan Anžin, Beograd

V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.


13.05.2022

Vlasta Jeseničnik, Rusija

V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.


06.05.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.


29.04.2022

Andrej Stopar, ZDA

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.


22.04.2022

Karmen Švegl, Ukrajina

Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.


15.04.2022

Janko Petrovec, Rim

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.


08.04.2022

Mojca Širok, Francija

O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.


01.04.2022

Gašper Andrinek, Estonija

V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.


25.03.2022

Jan Grilc, Madžarska

V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.


18.03.2022

Boštjan Anžin, Balkan

V 18. vzporedniku se selimo k našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu.


11.03.2022

Polona Fijavž, Berlin

Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.


04.03.2022

Andrej Stopar, Washington

Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.


25.02.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.


04.02.2022

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.


28.01.2022

Andrej Stopar, Washington

Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.


Stran 7 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov