Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marta Razboršek, Beograd

27.12.2011


Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje  po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini.  Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.

V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev  satirični  spletni strani Njuz.net.

Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem  prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva  tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov.  Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.

Se obetajo  kakšne spremembe?
 Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.

V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.

Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti  iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.

Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi  je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami  je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.” 

 


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Marta Razboršek, Beograd

27.12.2011


Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje  po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini.  Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.

V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev  satirični  spletni strani Njuz.net.

Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem  prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva  tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov.  Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.

Se obetajo  kakšne spremembe?
 Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.

V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.

Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti  iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.

Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi  je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami  je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.” 

 


07.06.2024

Mojca Širok, Bruselj: Skrajna stališča so postala normalna

Ker so pred nami evropske volitve, se z našo bruseljsko dopisnico najprej odpravimo na Nizozemsko, kjer so se na volišča odpravili prvi. Preverimo še zadnje javnomnenjske ankete in opozorimo na vodilne kandidate političnih skupin, ki se bodo v nedeljo takoj po 23.00 skupaj znašli v evropski kadrovski kuhinji.


31.05.2024

Boštjan Anžin, Beograd: Če bi padlo glavno mesto, bi Vučićeva vladavina počasi začela razpadati

Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.


24.05.2024

Tanja Borčić Bernard: Hrvaška dobila trajekt Oliver, poimenovan po Oliverju Dragojeviću

Z našo hrvaško dopisnico med drugim tudi o odzivih ribičev na odločitev evropskega sodišča za človekove pravice, o sestavi sabora, ki je izglasoval zaupnico vladi, v kateri bo poleg HDZ še Domovinsko gibanje, o novi zvezdi hrvaške glasbe, ki ji v nekaj minutah uspe razprodati tri koncerte, pa tudi o trajektu Oliver, ki pluje pod imenom Oliverja Dragojevića.


17.05.2024

Andrej Stopar, Washington: Odziv na dogajanje v Gazi bo ena tistih tem, ki bo pri volivcih pretehtala

V zadnjih tednih ameriške medije polnijo vesti o študentskih protestih v podporo Palestini, ki so zajeli več deset ameriških univerz. V volilnem letu, ki letos čaka ameriške državljane, bo, kot kaže, odziv na dogajanje v Gazi ena tistih tem, ki bo pri volivcih prevesila tehtnico. O odmevnosti izjave svetovalca za nacionalno varnost, v kateri je zanikal genocid v Gazi, ter o pomoči Ukrajini, sojenju nekdanjemu predsedniku Trumpu in priseljenski zakonodaji z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.


10.05.2024

Igor Jurič, Bruselj: Druge zaposlitve evroposlancev vzbujajo zaskrbljenost zaradi morebitnega navzkrižja interesov

Kaj se skriva za nedavnim obiskom kitajskega predsednika v Franciji, koliko evropski poslanci zaslužijo poleg svoje redne službe, zakaj je Evropska komisija predlagala ustavitev postopka v skladu 7. členom proti Poljski? Tokrat gremo tja, kamor si želi veliko politikov v tem času – v Bruselj.


03.05.2024

Maja Derčar, Berlin: Tudi v Nemčiji nasilje nad novinarji velik problem

Z našo dopisnico iz Berlina o vohunih, s katerimi se zadnje čase precej ukvarjajo nemški preiskovalci, pa tudi o tem, koliko jim tam pomeni mednarodni praznik delavstva 1. maj. Dotaknemo se še komunikacijske strategije vlade Olafa Scholza, ki potencialne mlade volivce nagovarja kar prek družbenega omrežja TikTok. Ob mednarodnem dnevu svobode medijev spregovorimo tudi o odnosu do novinarjev v Nemčiji, na Poljskem in na Slovaškem.


25.04.2024

Janko Petrovec, Rim: Pred volitvami, cenzura, v Benetke in še kam

Tako kot po celi Evropi se seveda politične stranke tudi v Italiji intenzivno pripravljajo na Evropske volitve in predstavljajo liste kandidatov. Na teh listah so tudi vidna imena, ki se brez iskrene želje potegujejo za stolček v Evropskem parlamentu. Zadnje tedne se zaostrujejo odnosi med italijansko desno vlado in mediji in na RAI so težnje vlade, da cenzurira vsebine, še najbolj očitne. Tudi o dogajanju v Benetkah in kam v Italijo se splača oditi v času praznikov z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


19.04.2024

Karmen Švegl, Kitajska: Ne več država poceni proizvodov, ampak država z dodano vrednostjo

Z našo azijsko dopisnico o največji slovenski gospodarski delegaciji na Kitajskem, ki poleg trgovinskih odnosov tam krepi tudi kulturno diplomacijo. Dotaknemo se še razgretih razmer na Bližnjem vzhodu in tehtamo možnosti širjenja konflikta na celotno regijo.


12.04.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Soočenja se prenašajo, ko povprečen hrvaški volivec že spi

Še štirje dnevi so do konca predvolilne kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo v sredo, 17. aprila, ko bo tudi dela prost dan. Kampanja se je začela burno, z Milanovićevo napovedjo kandidature, ustavno sodišče mu je sodelovanje odsvetovalo, pa vendarle s svojimi nastopi še vedno "posredno" sodeluje v kampanji.


05.04.2024

Mojca Širok, Bruselj: Velikonočni zajček je prinesel novo afero

Z našo bruseljsko dopisnico o tem, kako resno se v Bruslju ukvarjajo s pozivom k odstopu podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove, kako resne so domnevne kršitve njene šefinje v primeru Pfizergate ter kako daleč je preiskava o domnevnem ruskem vplivanju na evropske poslance.


29.03.2024

Vlasta Jeseničnik, Rusija: Grozljivi napad je sprožil razpravo o vrnitvi smrtne kazni

Teden dni po drugem najhujšem terorističnem napadu v zgodovini Rusije se z našo moskovsko dopisnico posvetimo tudi vnovičnemu ruskemu napadu na glavno mesto Ukrajine v zadnjih tednih, poteku petletne pogodba o tranzitu ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje v Evropo in LGBT gibanju, ki so ga v Rusiji uvrstili na seznam skrajnih in terorističnih organizacij.


22.03.2024

Petra Kos Gnamuš, Avstrija: Za zeleni prehod Avstrijci namenijo milijardo evrov letno

O pripravah naše severne sosede na evropske volitve, o svežnju pomoči za gradbeno panogo, ki je zaradi ohlajanja gospodarstva v vse večjih težavah in sredi stavkovnega vala, pa tudi o pripravah na tradicionalne velikonočne sejme s praznično kulinarično ponudbo. Oglaša se naša avstrijska dopisnica Petra Kos Gnamuš.


15.03.2024

Andrej Stopar: In vendar je Biden morda eden najboljših predsednikov vseh časov

Novembrske volitve, v katerih se bosta kljub starosti in prtljagi dosedanjih karier in zasebnih življenj kot kaže znova pomerila demokratski kandidat Biden in Trump na republikanski strani, so ena pomembnejših tem ameriškega vsakdana. Kako je mogoče, da celotna ameriška politika za najvišjo funkcijo nima mlajših in s preteklostjo manj obremenjenih kandidatov in da zasebni škandali in sodni procesi bolj ne škodujejo Trumpovemu ugledu, kakšne so glavne predvolilne teme in zakaj meni, da je vsemu navkljub Joe Biden vendarle morda eden najboljših predsednikov vseh časov.


08.03.2024

Boštjan Anžin, Beograd: Srbija se z Evropsko unijo pogaja na vseh področjih

Kako dopisnik doživlja svet med razdaljami svojih novinarskih poti? Skupaj se peljemo v Bukarešto, obiščemo Kosovo. V Srbiji nekatere preseneča, da dolgoletna premierka Ana Brnabić ni v igri za ta položaj. Od tam odmeva tudi zgodba Politica, da naj bi se predsednik vojnega sindikata Novica Antić, ki je tudi ustanovitelj ene izmed ruskih revij in sodelavec ruskih obveščevalnih služb, uspešno infiltriral celo v Bruselj in se tudi pogovarjal z več evropskimi politiki. Ne pozabimo pa niti na srbsko pesem za izbor Evrovizije.


01.03.2024

Maja Derčar, Berlin: Nemška legalna tradicija in izražanje političnih stališč

Na podelitvi nagrad na filmskem festivalu Berlinale je odličje za najboljši dokumentarni film osvojil No Other Land, ki opisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta na odru skupaj prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je na odru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi koljejo in masakrirajo ". Na podelitvi je bila tudi nemška ministrica za kulturo Claudia Roth. Po dogodku je ministrstvo za kulturo podalo uradno stališče, da je pri prej omenjeni nagradi aplavz namenila samo izraelskemu ustvarjalcu. Nemčija ima zgodovinski refleks, ko gre za vprašanje odnosa do Judov. Takoj se postavi na stran pravice do obstoja Izraela. Kako se to kaže v tamkajšnji politiki, medijih in družbi? Zakaj Nemčija umetnike in kulturnike, ki so kadar koli izrazili kakršno koli podporo Palestincem, izloča iz družbe?


23.02.2024

Janko Petrovec, Rim: Žrtvi pred javnost prvič stopili z imeni in priimki

Z našim rimskim dopisnikom se pogovorimo o novih polemikah, ki jih sprožajo v Salvinijevi Ligi, o prihajajočem vrhu pod italijanskim predsedstvom skupine G7 na daljavo, pa tudi o novih podrobnostih pričevanj nekdanjih redovnic o domnevnih zlorabah nekdanjega jezuita Marka Rupnika ter novih kaznih za podnebne protestnike, ki se vse pogosteje znašajo nad umetniškimi deli v Italiji.


16.02.2024

Igor Jurič, Bruselj: Problem kmetijske politike je vseevropski

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.


09.02.2024

Karmen Švegl, Izrael: Izraelcev, ki imajo stik s Palestinci, je zelo malo

Štiri mesece po Hamasovih napadih in začetku vojne v Gazi se nam z območja oglaša dopisnica Karmen Švegl. Kako daleč je premirje, kako ljudje občutijo vojni vsakdanjik, kako notranje razklan je zaradi očitkov iz tujine sam Izrael, kako zemljepisno prepletena in miselno oddaljena sta Izrael in Palestina?


02.02.2024

Luka Hvalc, Grčija: Atene ponujajo priložnosti, Solun pa prijaznost in dobro hrano

Uradno je Grčija v velikem vzponu. Časnik The Economist jo je razglasil celo za nekakšen javnofinančni hit leta 2023. Kaj je z grškimi javnimi financami desetletje in pol po razvpiti evrski krizi? Ali ta še vedno vpliva na standard državljanov, aktivnih in upokojenih? Kako varen in učinkovit je grški javni promet? Kako velika so nasprotovanja med prebivalci Aten in Soluna? Kako se pripraviti na športni turizem?


26.01.2024

Tanja Borčič Bernard, Zagreb: Nestrpnost je eskalirala v fizično nasilje

Ali v teh dneh Hrvati in Slovenci morda spet živimo v isti državi: glavni javni temi sta namreč stavkajoči v pravosodju in zdravstvu. Južni sosedje pa se tudi dosti bolj od nas preštevajo po spolnih usmeritvah in kulturnih razlikah. Zaradi obojega si v "lepi naši" še vedno lahko zasramovan, odrinjen, pretepen ali pa kar vse obenem.


Stran 2 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov