Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.
V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev satirični spletni strani Njuz.net.
Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov. Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.
Se obetajo kakšne spremembe?
Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.
V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.
Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.
Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.
V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev satirični spletni strani Njuz.net.
Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov. Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.
Se obetajo kakšne spremembe?
Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.
V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.
Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.
Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.”
V Srbiji se že vneto pripravljajo na prvi dan novega šolskega leta. Ta bo namreč prvi po strelskih pohodih, zato bo varnost še bolj na očeh javnosti, ki sicer še vedno protestira vsako soboto. Naš dopisnik z Balkana redno spremlja očitno dolgotrajne povolilne peripetije v Črni gori, kjer v ozadju pomembno vlogo igrata tudi srbski predsednik Vučić in nedavno poraženi dolgoletni predsednik Djukanović. Poleg tega se Boštjan Anžin že pripravlja na vnovičen vrh Brdo–Brioni, ki bo čez dva tedna v Skopju najverjetneje v ospredje postavil težave Severne Makedonije z Bolgarijo in Kosova s Srbijo.
V zadnjih letih je osip iz nemške cerkve ogromen, letos celo rekorden. Iz katoliške cerkve izstopa več kot pol milijona vernikov. Podobno se dogaja tudi v protestantski cerkvi. Berlin sicer v zadnjih letih obvladujejo štirje bližnjevzhodni kriminalni klani, ki obstajajo že od 90. let prejšnjega stoletja. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je podala predlog, da se pripadnike teh klanov izžene iz države. Med Nemci tako poteka burna razprava, če je to protiustavno ali ne. Uzakonili so še prelomni zakon delne legalizacije marihuane. Ekspodiral je nemški nepremičninski trg. Stanovanj ni mogoče najti, cene so visoke, v primerjavi z evropskimi mesti nižje, a berlinske plače so bistveno nižje kot na Bavarskem in v Hamburgu. Najemopogodbe večinoma podpišejo za neomejen čas, pri čemer je lastniških stanovanj manj kot 20 odstotkov.
Naša hrvaška dopisnica je na svoji koži občutila zdaj že nekoliko izčiščeno sliko letošnje turistične sezone. Počasi se že razgrinjajo tudi smernice hrvaškega turizma za naslednje poletje, medtem pa se tudi južni sosedje ukvarjajo s poplavami, ki so se jim sicer skoraj popolnoma izognili; delno po sreči, delno pa tudi zaradi dobrega načrtovanja nasipov in poplavnih ravnic.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o naraščanju kriminala in trgovine s prepovedanimi drogami v Belgiji. Pa o dogajanju v Franciji, kjer se predsednik Emmanuel Macron vse bolj boji evropskih volitev. Za konec pa še o pomenu piva in pivovarstva v Belgiji.
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš primerjamo našo sedanjo in nekdanjo prestolnico. Pri nas smo se šele začeli pogovarjati o celostni prometni perspektivi, na Dunaju pa so že sredi konkretnega boja proti posledicam podnebnih sprememb. Eno meščanom najprijaznejših mest na svetu je za ohlajevanje in razvodnjavanje namenilo 1,2 milijarde evrov.
Južnejše predele celotne severne poloble letos pesti močna pripeka. Rekordne temperature se vrstijo na obeh straneh Atlantika, večinsko mnenje o resnosti podnebnih sprememb in o nujnosti boja proti njim pa se tako med prebivalci kot tudi politiki na tej in oni strani luže še vedno precej razlikuje.
Jug Italije je zajel vročinski val, ki bo prinesel temperature tudi nad 40 stopinj Celzija. O tem, kako se Italijani spopadajo z vročino na vrhuncu turistične sezone, se pogovorimo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Zanimajo pa natudi druge vroče teme: trilaterarno srečanje v Anconi, odhodi novinarjev z javne televizije Rai, Berlusconijeva zapuščina in tudi kulinarika (Janko zaupa recept za fokačo!)
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o nedavnih dogodkih, ki so Rusijo pripeljali do roba velike politične krize. Je bila Prigožinova nekajurna epizoda puč, poskus državnega udara, politična anketa med ruskim prebivalstvom ali preprosto zamaskiran strateški premik vojske na drugo fronto? Pogovarjamo se tudi o možnostih za mir v Ukrajini in položaju ruske opozicije.
Dopisnica Karmen Švegl že nekaj časa ne poroča zgolj o dogodkih iz Bližnjega vzhoda, svoje področje je razširila še na Daljni vzhod. Ampak te dni se mudi v domovini, to pa je v njenem primeru redka priložnost, ki jo je Damjan Zorc izkoristil za srečanje in pogovor na štiri oči. Na klopci v enem izmed ljubljanskih parkov sta primerjala najrazličnejše kulture, načine življenja, posebnosti in podobnosti med narodi na najbolj obljudeni celini, omenila pa sta tudi logistične težave in formalnopravne opravke, ki jih mora Karmen med svojim delom vzeti za nujno zlo … Slednje lahko tudi tisti, ki se morda letos odpravljate v Azijo, vsaj za prvo silo uporabite kot popotniški priročnik. Ali pa dodaten motiv za obisk tega dela sveta.
Tiste, ki mislijo, da se nas peripetije na srbsko-kosovski meji ne tičejo, bomo prepričali o nasprotnem: zdaj zdaj se bo tam sesirilo več tovornjakov, naloženih s slovenskim jogurtom. Če se že Slovenci ne moremo odreči dopustu na hrvaški obali, so se Srbi preusmerili na povsem netradicionalne počitniške destinacije … In še o poletnih tegobah s komarji, ki Beograjčanom letos neusmiljeno pijejo kri.
Pogovor z našo dopisnico iz Bruslja "kolesari" mimo morebitnih kolesarskih odmevov v sosedah Belgije, v Franciji in na Nizozemskem. Na kak način se čuti ogrevanje pred francoskim Tourom in ali odmeva Rogličevo zmagoslavje na Giru glede na to, da tekmuje za nizozemsko ekipo Jumbo Visma? Mojca Širok poroča, da sta tako Tadej Pogačar kot Primož Roglič del vsakodnevnih pogovorov v Belgiji. Govorimo pa tudi o tem, da tako kot v Ljubljani tudi v Bruslju vladajo gradbena dela, pa visokih cenah v supermarketih, za konec pa tudi o novem škandalu, ki se bo razplamtel v Evropski komisiji.
Tudi v Nemčiji ni vse tako harmonično, idilično in složno, kot se nam zdi na daleč. Pri nas je dežja kvečjemu preveč, tam pa vladata vročina in suša. Po silovitih gozdnih požarih zdaj ognji gorijo tudi na ulicah Leipziga, kjer protestira skrajna levica. Po drugi strani se skrb zbujajoče krepi priljubljenost skrajne desnice. Ljudje se poleg ostre razdvojenosti bojijo še visoke inflacije, pa tudi morebitni spolni škandal z načrtnim zlorabljanjem mladih rokeric jim ne pusti mirno spati. V 18. vzporednik se nam oglasi naša dopisnica Polona Fijavž.
Tik pred vsakoletnim eksodusom Slovencev na hrvaško obalo debatiramo o praktičnih nasvetih in morebitnih novostih na tej najbolj priljubljeni turistični poletni destinaciji.
Z našim italijanskim dopisnikom Jankom Petrovcem govorimo o aktualnih temah:
Kdo bo postal novi turški predsednik, bomo izvedeli v drugem krogu; ta bo v nedeljo, 28. maja. Združena opozicija proti trenutnemu predsedniku Erdoganu in njegovi stranki si je sicer obetala še boljši rezultat.
Moskovska vojaška parada ob dnevu zmage je bila letos še posebej varnostno okrepljena, brez občinstva in preletov letal. Ob tem pa so se Rusi spopadali s težavnimi dobavami streliva na fronti v Ukrajini.
Novice in zgodbe iz Urugvaja nas dosežejo le redko, takrat pa so po navadi povezane z njihovo nogometno reprezentanco. Ampak Urugvaj je veliko več od nogometa. Ponaša se z bogato kulturo in prostrano naravo ter velja za Latinsko Švico. (Ne)običajne zgodbe iz Urugvaja v 18. vzporednik dostavlja Maja Ava Žiberna.
Na Kosovu je volitve v štirih večinsko srbskih občinah na severu Kosova srbsko prebivalstvo bojkotiralo, udeležili so se jih le dobri trije odstotki volivcev. Razmišljamo, kako neuspešne volitve vplivajo na proces normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino, kdo skuša spreminjati stanje v Bosni in Hercegovini ter o velikih srbskih športih klubih in njihovih še večjih dolgovih.
V Bruslju je večina pogovorov in odločitev še vedno povezana z vojno v Ukrajini. Od širitve Nata na Finsko in morda tudi Švedsko do izvoza ukrajinskega žita v Evropsko unijo. Dopisnik Igor Jurič razmišlja o premikih v Bruslju, eden od njih je zagotovo širitev NATA. Še ne leto dni je minilo od Finske odločitve, da se odpove svoji nevtralnosti in zaprosi za članstvo v Natu, v začetku tega meseca pa je postala polnopravna članica. Vstop Finske pomeni tudi, da je zaveznišvo podvojilo dolžino meje med Natom in Rusijo na 1300 kilometrov.
V Združenih državah so v ospredju zanimanja javnosti skorajda večne teme: dostopnost orožja, pravica do splava in vohunjenje. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, kako bodo zaupni dokumenti, ki zadevajo vojno v Ukrajini in so ušli v javnost, vplivali na zaupanje med ameriškimi zaveznicami in na potek spopadov v Ukrajini. Sprašujemo se tudi, zakaj predsednik Joe Biden toliko pozornosti namenja 25. obletnici irskega velikonočnega mirovnega sporazuma, v katero smer tečejo debate glede dostopnosti orožja in splava, pa tudi o nenavadnem ravnanju Elona Muska pol leta po prevzemu Twitterja.
Neveljaven email naslov