Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Marta Razboršek, Beograd

27.12.2011


Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje  po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini.  Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.

V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev  satirični  spletni strani Njuz.net.

Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem  prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva  tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov.  Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.

Se obetajo  kakšne spremembe?
 Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.

V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.

Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti  iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.

Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi  je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami  je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.” 

 


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Marta Razboršek, Beograd

27.12.2011


Srbska vlada je sprejela uredbo, ki omogoča državljanom Kosova prosto gibanje  po vsem ozemlju Srbije z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini.  Srbi na severu Kosova pa so že sporočili, da je uredba zanje povsem nesprejemljiva in napovedali referendum.

V pogovoru z dopisnico iz Beograda Marto Razboršek smo se pogovarjali še o sprejemanju proračuna, katerega velik del bo prav tako namenjen Kosovu, o stavki policistov in kolapsu, ki ga je le-ta povzročila, zapletih z Bregovićevim koncertom na jugu Srbije, razcvetu najstarejše obrti v času krize in nagradi Združenja novinarjev  satirični  spletni strani Njuz.net.

Kosovo: Pproblem so zelo visoka avtomobilska zavarovanja
Srbija je z uredbo prvič od razglasitve Kosova leta 2008 omogočila vsem prebivalcem  prihod v Srbijo in gibanje po njenem ozemlju z osebnimi dokumenti, ki so jih izdale oblasti v Prištini. Za vstop na Kosovo, kjer ne velja zelena karta, morajo vsi tujci za zavarovanje avtomobila, ki velja dva  tedna, odšteti po 50 evrov. Ta ukrep do nedavna ni veljal za sosednje države Kosova, kjer živijo tudi Albanci. Po dogovoru Beograda in Prištine o svobodi gibanja pa morajo tako zavarovanje plačati tudi tisti s srbskimi registrskimi tablicami, kar znese 100 evrov mesečno. Enak znesek zdaj za vstop v Srbijo plačajo tudi tisti, z nevtralnimi kosovskimi registracijami – z oznako Unmika, drugi, z registracijo Republike Kosova, pa morajo tablice na meji zamenjati za začasne in plačati 35 evrov ter še po 5 evrov za vsak dan bivanja v Srbiji. Ukrep je povsem nesprejemljiv tako za kosovske Srbe kot za srbske Albance iz doline Preševa, saj tak znesek predstavlja tretjino ali pa celo polovico mesečne plače. Tako imajo nekateri avtomobil registriran v obeh državah – na Kosovu in v Srbiji. Za to je potrebno skupaj odšteti 600 evrov letno, če bi imeli zgolj eno registracijo in bi neprestano potovali med Kosovom in Srbijo po bi jih to na letni ravni stalo 1500 evrov.  Tako, da je edina prednost dogovora o svobodi gibanja za zdaj ta, da lahko prebivalci mejo prestopajo zgolj z osebno izkaznico.

Se obetajo  kakšne spremembe?
 Glavni srbski pogajalec v pogovorih s Prištino Borko Stefanović, ki se je končno udeležil zasedanja parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo, je ukrep oziroma zavarovanje sam ocenil kot nesprejemljivo visoko, dejal pa je, da ni odvisno od obeh vlad, temveč od zavarovalniških hiš. No, vsekakor je napovedal, da se bodo predstavniki zavarovalnic v kratkem dogovorili za znižanje zneska. Kosovski Srbi na severu, za katere ukrep še ne velja, so sicer ogorčeni zaradi dogovorov Beograda in Prištine, predvsem zaradi dogovora o skupnem nadzoru meja, ki še ni uveljavljen. Zato so napovedali, da bodo razpisali referendum – kot prvi datum za to pa omenjajo 15. februar, Dan srbske državnosti.

V novo leto z novim mostom na Adi Ciganliji
Beograd je že nekaj dni osvetljen, glavna novoletna prireditev pa bo v središču mesta, pred srbsko skupščino, kjer bo zbrane med drugim zabavala srbska skupina Van Gogh. Pričakovati je tudi precej tujih gostov, navadno je največ prav Slovencev. Sicer pa se bo Beograd prav na novoletno noč dobil tudi novi most – most čez Ado Ciganlijo, ki ga je poleg avstrijskega podjetja Porr do nedavna, dokler je bil še likviden, gradil tudi SCT. Sicer je most, vreden 400 milijonov evrov, delo slovenskega arhitekta Petra Gabrijelčiča in konstruktorja Viktorja Merkelja, ki sta zmagala na natečaju leta 2005. Most čez Savo se uradno imenuje Most na Adi, saj je to ime dobilo največ glasov. Vsekakor bo most, čez katerega bo potekal tudi tramvajski promet, pripomogel k normalizaciji prometa med starim in novim Beogradom, slovesnosti z ognjemetom pa naj bi prisostvoval tudi predsednik Boris Tadić.

Zapleta pa se z Bregovićevim koncertom v Leskovcu
Koncert Gorana Bregovića in njegovega Orkestra za svatbe i sahrane naj bi namreč stal kar 50 tisoč evrov in ne 35 tisoč, kot so sprva sporočile oblasti v Leskovcu, ki je sicer znan predvsem po okusni hrani – obilici mesa z žara. Zato tamkajšnja nevladna organizacija Nacionalni parlament oblasti in donatorje poziva, naj zbrana sredstva raje namenijo za pomoč pomoči potrebnim, ki jih tudi v tem kraju na jugu Srbije na manjka. Nevladna organizacija meni, da je v času hude ekonomske in socialne krize veliko bolj primerno pripraviti cenejšo novoletno prireditev. Vendar bo kot vse kaže Bregović v Leskovcu vseeno prepeval, saj občinske oblasti menijo, da jim bo koncert prinesel več koristi kot težav. Ravno zaradi Bregovića si namreč obetajo veliko turistov – svoj prihod so namreč napovedali številni gosti  iz Makedonije, Bolgarije in tudi Slovenije.

Njuz.net – satirični spletni časopis z izmišljenimi vestmi  je v Srbiji tako rekoč časnik leta
Njuz.net, ki obstaja od 10. oktobra lani, od prve in do zdaj edine Parade ponosa v Beogradu, je v dobrem letu spoznalo veliko ljudi, pa tudi strokovna javnost na njihovo izjemno delo ni ostala imuna. Dobili so številne nagrade, tudi pomembno stanovsko – Združenje novinarjev Srbije jih je razglasilo za najboljši spletni časopis. Njuz.net objavlja vesti, ki so izmišljene, pa pogosto zvenijo celo bolj resnično od resničnosti same. Lahkoverni mediji pa jih povzemajo kot resnične novice.b Med zadnjimi novicami  je tudi tale: ”Vlada Srbije bo priznala Kosovo, če se Nemčija odpove evru in vrne marko.” 

 


11.11.2014

Gašper Andrinek, Varšava

Poklicali smo v Varšavo.


11.11.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


04.11.2014

Polona Fijavž, Berlin

V Nemčiji bodo obeležili 25-letnico padca berlinskega zidu. Obdobja velikih upov se bodo spomnili v dobi, ko se zgodovina, kljub nekaterim drugačnim napovedim, nikakor ni končala. Nasprotno. Konflikti po svetu trajajo praktično vseskozi, najbolj nevralgična točka pa je prav gotovo Bližnji vzhod. In na tamkajšnja bojišča v zadnjih tednih odhajajo v Nemčiji živeči Kurdi in skrajni islamisti. O današnji Nemčiji – v pogovoru z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž.


28.10.2014

Edvard Žitnik, New York

New York se je pred kratkim soočil s prvim primerom ebole, kar je vsaj v delu medijev in javnosti povzročilo precejšnjo paniko.


21.10.2014

Uroš Lipušček, Kitajska

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


21.10.2014

Uroš Lipušček, Peking

V pogovoru z našim sodelavcem v Pekingu Urošem Lipuščkom razpravljamo o smogu, ki duši kitajsko prestolnico. Več tudi o tem, da se je v Pekingu začelo redno letno zasedanje centralnega komiteja kitajske komunistične partije, ki se namerava tokrat uperiti v boj proti korupciji. Pozornost odmerjamo tudi protestom v Hong Kongu in temu, kakšen je njihov vpliv na družbo in gospodarstvo v regiji.


14.10.2014

Matjaž Trošt, Bruselj

Matjaž Trošt o novi belgijski vladi, imenovanju Evropske komisije in aktualnem dogajanju v Bruslju.


07.10.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


07.10.2014

Mojca Širok, Rim

V pogovoru z našo italijansko dopisnico o aktualnih političnih razmerah v sosednji državi, dvotedenski sinodi o družini, ki te dni poteka v Vatikanu, govor je tudi o problematiki priseljevanja in beguncev v Italiji, ki se po uvedbi operacije Mare Nostrum po mnenju naše dopisnice izboljšuje.


30.09.2014

Nina Kojima, London

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


23.09.2014

Gorazd Rečnik, Herat

Naš novinar Gorazd Rečnik se oglaša iz Afganistana.


16.09.2014

Edvard Žitnik, New York

Če lahko še mogoče tole dodate k opisu: Ameriška zmaga na košarkarskem svetovnem prvenstvu v Španiji pa se je znašla na tretji strani levo spodaj športne priloge New York Timesa, kar je seveda samo potrdilo občutke, da prvenstvo ni bila velika športna zgodba. “Ni imela čustvenega naboja, ki pritegne množice, o košarki tokrat ljudje niso govorili v lokalih pod televizijskimi ekrani, prenosi so sicer bili tako kot še številni drugi, vendar Španija se Američanov preprosto ni dotaknila.”


09.09.2014

Marta Razboršek, Beograd

V 18. vzporedniku pokličemo na sotočje Save in Donave. Nejc Jemec se je z dopisnico Marto Razboršek pogovarjal o aktualnih temah v Srbiji in na Balkanu.


02.09.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


02.09.2014

Dogajanje v Libanonu in regiji

Nejc Jemec je v 18. vzporedniku z dopisnico iz Bližnjega vzhoda Karmen Švegl razpravljal o aktualnih regionalnih temah: napadih islamske milice ISIS, paralelnem življenju beguncev iz Sirije v Beirutu ter tudi odmevni zaroki Georga Clooneyja s pripadnico druzijske manjšine.


26.08.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


26.08.2014

Erika Štular, Bruselj

Po vsaj delnem poletnem zatišju se na parket evropskih soban vračajo politični koraki. Tako bo treba kmalu izbrati ekipo evropskih komisarjev – tema, ki je dodobra zaznamovala slovensko notranjepolitično poletje – Belgija pa svojega predloga sploh še ni posredovala. Ker pa je ta trenutek še pomembnejša evropska zunanja politika, spregovorimo tudi o Ukrajini, Rusiji in sankcijah.


19.08.2014

18. Vzporednik

Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.


19.08.2014

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Mineva teden, odkar so pred ukrajinsko mejo zaustavili konvoj ruske humanitarne pomoči. Medtem se tudi v Rusiji pojavljajo težnje po federalizaciji – v nedeljo so tamkajšnji policisti zatrli protest za večjo svobodo Sibirije, ruski mediji pa že poročajo o grožnjah z zaostritvijo gospodarskih sankcij proti Zahodu, ki naj bi prizadeli predvsem Nemčijo in Francijo. Učinke odločitve o prenehanju uvažanja hrane v Rusijo domačini že čutijo.


12.08.2014

Uroš Lipušček, Kitajska

Uroš Lipušček, Kitajska (o življenju v kitajski prestolnici Peking, o tem, da tamkajšnji politiki ne poznajo počitnic že odkar so uveljavili nekakšen »komunizem odprtih žepov«, in tudi o tem, da Kitajska na več frontah bojuje notranjo vojno…)


Stran 27 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov