Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.
Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.
Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.
Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.
Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.
Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.
Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.
V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora povečini ostajati doma. A medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi vzpodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o nemškem pristopu k informacijski bitki proti virusu, o nadzoru omejitev gibanja in o moči udarca, ki ga bo zaradi epidemije utrpelo nemško gospodarstvo. Pa tudi o koronazabavah v Berlinu.
V 18. vzporedniku gledamo proti kriznim žariščem na Bližnjem vzhodu in se sprašujemo, kako ranljiva so v času epidemije koronavirusa begunska taborišča in kako ogrožene od vojn razrušene države. Kako se lahko na večjo epidemijo odzovejo Sirija, Irak, Jemen ali Gaza, jim grozi nova humanitarna kriza? Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o higienskih razmerah v prenapolnjenih begunskih taboriščih, zdravstvenih zmogljivostih za oskrbo obolelih in zmožnostih preventivnega ukrepanja v državah s stotisoči zaradi vojn razseljenih oseb.
V 18. vzporedniku se tokrat obračamo proti vzhodu, natančneje proti največji državi na svetu, ki se je znašla v vrtincu sprememb, ki jo bodo zaznamovale v prihodnosti. Rusija v teh dneh ni le pod vplivom epidemije koronavirusa, ki se zaenkrat širi v manjšem obsegu kot v srednje- in zahodnoevropskih državah, zaradi nizkih cen nafte ji grozijo tudi velike gospodarske težave in obsežen proračunski primanjkljaj, obenem pa sprejemajo novo ustavo, ki bi predsedniku Putinu omogočila, da na oblasti ostane do leta 2036. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo o ruskih ukrepih proti širitvi virusa, gospodarskih posledicah epidemije in novi politični krajini, ki jo prinaša sprememba ustave.
Po uradni razglasitvi pandemije, njeno žarišče je trenutno v Evropi, se celina sprašuje, kako naj se odzove na krizne razmere. Okužene so odkrili že v vseh evropskih državah, Evropska unija je sprostila 25 milijard evrov pomoči gospodarstvu, pojavljajo pa se vprašanja o solidarnosti med državami. Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako je unija pripravljena na zdravstveno krizo.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Avstrija je sredi zimske turistične sezone potrdila prve primere obolelelih za novim koronavirusom in zaradi vsesplošne zaskrbljenosti je nova vlada že dobila na mizo prvo nepričakovano krizo. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo o tem, kako uspešna je bila za zdaj turistična sezona na smučiščih, ali bi jo lahko ogrozil tudi izbruh koronavirusa in kako se na prvo krizo odziva nova avstrijska vlada Ljudske stranke in Zelenih. Slišali bomo tudi, kakšne stereotipe o Slovencih poznajo Avstrijci.
V Iranu potekajo parlamentarne volitve, a zaradi koronavirusa bo veliko volivcev, ki so tudi sicer razočarani nad svojimi politiki, ostalo doma.
Sarajevo in Beograd še vedno med najbolj onesnaženimi prestolnicami na svetu, novoizvoljeni kosovski premier napoveduje spremembe v odnosih s Srbijo, Makedonija pa je ratificirala vstop v Nato.
Pred začetkom znamenitega karnevala je v Benetkah zaradi jesenske visoke plime, ki je povzročila veliko škode, turistov občutno manj, približno 45 odstotkov manj kot lani v tem času. Turistov je ravno dovolj, da ulice niso prazne, povsod pa že potekajo priprave na karneval, ki se uradno začne jutri zvečer, trajal pa bo več tednov.
Na Kitajskem začenjajo praznovanje novega leta, ta Pomladni festival, kot ga imenujejo, pa pomeni tudi največjo letno migracijo ljudi na svetu. Kitajci bodo v štiridesetih dneh opravili kar tri milijarde potovanj, še dodatne težave pa prinaša izbruh virusa, ki bi se lahko zaradi potujočih množic nenadzorovano širil. Z našim pekinškim dopisnikom Urošem Lipuščkom razmišljamo o množicah na cestah in letališčih, ki so zaradi varnostnih ukrepov letos precej manjše, ter o štiridesetih letih preseljevanja Kitajcev s podeželja v mesta, najbolj množični migraciji v zgodovini človeštva.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
Po zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu, ki jih je sprožil ameriški atentat na iranskega generala Solejmanija, tudi Rusija razmišlja, da so njeni interesi na Bližnjem vzhodu ogroženi. Hkrati pa se premiki dogajajo tudi na fronti, ki je moskovskim oblastem precej bližja – v zadnjih tednih so z ukrajinskimi oblastmi sklenili nekaj dogovorov, ki so pripeljali do izmenjave ujetnikov in pomiritve razmer na vzhodu Ukrajine. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kaj za prihodnost Ukrajine pomenijo premiki v odnosih z Rusijo, kako Rusi širijo svoj vpliv z energetsko diplomacijo in kakšno vlogo lahko v bližnjevzhodnem konfliktu odigra predsednik Putin s svojimi zavezniki.
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Neveljaven email naslov