Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


18. vzporednik

796 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


26.03.2021

Karmen Švegl, Bližnji vzhod

V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.


12.03.2021

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.


05.03.2021

Mojca Širok, Bruselj

Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.


26.02.2021

Polona Fijavž, Berlin

Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.


19.02.2021

Tanja Borčič Bernard, Zagreb

Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.


12.02.2021

Boštjan Anžin, Kosovo

Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?


05.02.2021

Janko Petrovec, Rim

Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.


29.01.2021

Karmen Švegl, Dubaj

Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.


22.01.2021

Andrej Stopar, Washington

V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?


15.01.2021

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.


08.01.2021

Igor Jurič, Bruselj

Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.


18.12.2020

Polona Fijavž, Berlin

Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?


11.12.2020

Petra Kos Gnamuš, Dunaj

Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.


04.12.2020

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.


27.11.2020

Janko Petrovec, Rim

Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.


20.11.2020

Karmen Švegl, Carigrad

Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.


13.11.2020

Boštjan Anžin, Beograd

Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?


06.11.2020

Andrej Stopar, Washington

Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.


30.10.2020

Vlasta Jeseničnik, Moskva

Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.


23.10.2020

Mojca Širok, Bruselj

Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.


Stran 10 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov