Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


18. vzporednik

789 epizod


Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.

Janko Petrovec, Rim

07.02.2017

Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.

Politična kombinatorika v Italiji
Poskusimo razumeti, kaj se dogaja od padca Renzijeve vlade naprej. Vsi po vrsti so takoj zahtevali predčasne volitve, ampak so morali počakati na razsodbo ustavnega sodišča glede volilnega zakona. Ustavni sodniki so zakon popravili in iz njega izločili možnost, da bi se, če nobena stranka ali lista ne bi osvojila 40 glasov v prvem krogu, prvi dve stranki uvrstili v drugi krog . Teoretično bi tako lahko državi samostojno vladala tudi stranka, ki bi v prvem krogu volitev dobila samo 20 odstotkov. Tega zdaj ni več in tako velja, da dobi absolutno večino sedežev tisti, ki na volitvah zmaga z vsaj 40 odstotki.

Kako preživljajo zimo na potresnem območju?
Težko. Pravega načrta popotresne obnove še ni nikjer. V Amatriceju, ki ga je zrušil prvi potres, so šele v teh dneh določili parceli za graditev prvih dveh javnih stavb. Ljudje so v zabojnikih ali pa v hotelih na morju, trenutno postavljajo 25 začasnih lesenih hišic. Številni kmetje so razprodali svojo živino po sramotnih cenah, spet drugi so izgubili svoje službe, ker so podjetja uničena. Drugod, recimo v Castelsantangelu ali zaselkih v okolici Norcie, je še huje. Prav z Norcio je povezana ena lepa zgodba, ki vključuje dobrodelnega milijarderja.
Človeku je ime Brunello Cucinelli in je specialist za kašmir. Italijanski kašmir, če slučajno nisi vedel. Njegove trgovine so v večjih mestih poleg Prade, Armanija itd., v njih pa prekrasne moške in ženske obleke, le da pod pet tisoč evri ne najdeš nič. Ampak bistvo je v tem, da je Brunello Cucinelli, s katerim sem imel možnost govoriti pred tednom v Rimu, filantrop. Že po prvem finančnem uspehu je povsem obnovil vas Solomeo v Umbriji, kjer ima sedež njegovo podjetje. Zaposluje 1500 ljudi, ki jih plačuje po 20 odstotkov več kot konkurenca. Kruh daje še 3500 kooperantom – tudi pastirjem, saj je obnovil ovčjerejo v Umbriji. Ko se je pred leti odločil in dal svoje podjetje na borzo, se je – veren, kot je – najprej odpravil v samostan benediktincev v Norcio, potrkal na vrata, se predstavil in rekel: Glejte, mogoče sem naredil neumnost, moje delnice se bodo jutri pojavile na borzi, molite zame, ker sem mogoče ogrozil službe 1500 ljudi. Ampak na borzi je šlo dobro. Zato je naslednji dan spet potrkal na vrata benediktincev in rekel: Hvala, ko me boste potrebovali, veste, kje sem. In ko je oktobrski potres zrušil katedralo svetega Benedikta v Norcii in zraven še samostan, je stopil do benediktincev in jim rekel: “Fantje, glejte me, jaz imam denar za novo baziliko in samostan.” Patri so mu na to odgovorili, da je katedralo obljubil obnoviti Jean-Claude Juncker, saj je sveti Benedikt zavetnik Evrope, da pa se priporočajo za samostan. No, in tako se je Brunello Cucinelli, kašmirski baron iz srednje Italije, zavezal, da bo obnovil samostan tako, da ga noben potres naslednjih tisoč let ne bo porušil.

Kako je s pismenostjo italijanskih univerzitetnih študentov?
Slabo, če gre verjeti 600 profesorjem in znanstvenikom, ki so pred dnevi poslali odprto pismo italijanski vladi ravno s to temo. Na nekaterih italijanskih humanističnih fakultetah menda že organizirajo dopolnilni pouk iz italijanščine – pa ne zaradi priseljencev ali Erasmusovih študentov. Podpisniki so vlado pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj se po njihovih besedah večina mladostnikov ob vstopu na univerze slabo pisno in ustno izraža, berejo pa skoraj nič. Študentje menda delajo napake, ki jih še pred desetletjem niso dopuščali v tretjem razredu osnovne šole. Predvsem menijo, da ni politične volje, da bi se država resno spoprijela s problemom efektivne polpismenosti bodočih izobražencev. Menda problem zadeva kar tri četrtine vseh, vpisanih na prvo bolonjsko stopnjo, do te mere, da se profesorji pritožujejo o uporabi okrajšav v seminarskih nalogah, ki so tipične za kratka sporočila SMS.

Začenja se festival Sanremo
Že tretjič bo festival vodil priljubljeni voditelj Carlo Conti, tudi umetniški vodja festivala. Ampak v duetu z Mario de Filippi, kraljico Berlusconijeve televizije. Ta duet bo gotovo nekaj novega – vprašanje pa je, ali bo tudi deloval. Kot v prejšnjih letih se vsi na videz bojijo političnih satirikov, ki so stalnica festivala: Maurizio Crozza, Luca in Paolo ter izvrstna imitatorka Virginia Raffaelle, ki naj bi seriji svojih ženskih parodij dodala letos še Melanio Trump.
Pozornost vzbujajo veliki gostje: že nocoj Ricky Martin in Tiziano Ferro, pa igralec Raoul Bova, v naslednjih večerih še Giorgia, Mika, Francesco Totti in Zucchero.
Glavni pa so seveda pevci v tekmovalnih kategorijah: osem novih imen med mladimi, 22 pevcev med uveljavljenimi.
Med njimi, recimo, Al Bano, ki bo s svojim petnajstim sanremskim nastopom zaznamoval petdesetletnico kariere, pa Fiorella Mannoia, Giusy Ferreri, Ron, Gigi D’Alessio, Marco Masini – in sedem zmagovalcev televizijskega šova talentov zadnjih let, od X factorja do The Voicea.
Še vedno velja, da mora biti izvedba pesmi v živo tako odpeta kot odigrana. In še vedno velja: da bomo pesmi prvič slišali na prvih dveh večerih festivala. V štirih zaporednih večerih se jih bomo gotovo naposlušali – in v soboto, na dan velikega finala, bomo že komaj čakali na tisto eno uro ponoči, da bodo končno razglasili zmagovalca.


10.02.2023

Boštjan Anžin, Balkan: V srbskem parlamentu je bilo občasno kot v resničnostnem šovu

Na Balkanu je dogajanje v zadnjih tednih nevihtno. Poleg snežnih neurij smo lahko spremljali tudi grmenje s pretepom v srbskem parlamentu, strele pa švigajo vsepovprek po političnem prizorišču. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kakšne so možnosti za uresničitev evropskega predloga za normalizacijo odnosov med Srbijo in Kosovom in ali bi lahko tudi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji. Ob tem pogledamo še proti Severni Makedoniji, kjer so odnosi s sosedo Bolgarijo spet zaostreni, in proti Črni gori, kjer politična kriza še vedno hromi normalno delovanje države.


03.02.2023

Andrej Stopar, Washington: Policijsko nasilje in (ne)omajnost podpore Ukrajini

V Združenih državah še vedno odmeva nov primer policijskega nasilja. Po smrti 29-letnega Tyrea Nicholsa, ki ga je brutalno preteplo pet policistov, so vpletene odpustili in jih obtožili umora. Z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, na kakšen način so odzivi oblasti in javnosti tokrat drugačni kot ob prejšnjih primerih policijskega nasilja. Ob tem preverjamo tudi, ali je ameriška podpora Ukrajini res neomajna, zakaj se ZDA in Evropska unija zapletata v spopad za gospodarsko konkurenčnost in kako visok je kup laži enega izmed kongresnikov.


27.01.2023

Polona Fijavž, Berlin: Saga o leopardih

Nemčija je nepričakovano postala znana kot glavno nahajališče leopardov. Govorimo seveda o tankih leopard in državi, ki je postala glavna protagonistka diplomatskega plesa okrog dobave bojnih tankov Ukrajini. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, zakaj je Nemčija tako dolgo odlašala z odločitvijo glede izvoza tankov, kako razumeti novo nemško vojaško strategijo v okviru dogajanja zadnjih tednov in ali Nemčija še uživa status vodilne sile v Evropski uniji. Ob tem pa pogled usmerjamo tudi na odmevne akcije okolijskih aktivistov v Nemčiji.


20.01.2023

Karmen Švegl, Bangkok: Zaton kitajskega razcveta

V 18. vzporedniku se premikamo proti Kitajski, od koder prihajajo prelomne novice – število prebivalcev je lani prvič po letu 1960 upadlo. Z našo azijsko dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kaj neugodni demografski trendi napovedujejo za gospodarsko prihodnost Kitajske, kako nanjo ta trenutek vpliva epidemija covida po sprostitvi ukrepov in kako se bo virus širil med tradicionalnimi potovanji ob začetku lunarnega novega leta. Ob tem pa tudi o geopolitičnih računicah Japonske in najpomembnejših trendih v letu 2023.


13.01.2023

Mojca Širok, Bruselj: Blato šprica po pročelju vseh evropskih ustanov

V 18. vzporedniku razmišljamo o izzivih in problemih Evropske unije v letu 2023. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok govorimo o štirih temah, ki bodo nedvomno krojile dogajanje v letu pred nami: o posledicah škandala “Katargate” in ukrepih proti korupciji v evropskih institucijah, o podpori Ukrajini in iskanju možnosti za mir, o evropskem iskanju novih energetskih partnerjev in uvajanju obnovljivih virov ter o širitvi na Zahodni Balkan. O zaveznikih, nasprotnikih, nevarnostih in priložnostih Evropske unije v 2023.


06.01.2023

Maja Ava Žiberna, Bolivija: V Santa Cruzu protesti že drugič v dobrih dveh mesecih

V 18. vzporedniku tokrat obiščemo celino, ki redko zaide na naslovnice slovenskih medijev. Južno Ameriko je v zadnjih letih zajel val političnih sprememb, ob tem pa iz različnih držav poročajo tudi o množičnih in neredko nasilnih protestih. Take novice v zadnjih dneh prihajajo tudi iz Bolivije, kjer se nahaja naša sodelavka Maja Ava Žiberna. Z njo razmišljamo o vzrokih za nasilne proteste v državi, družbeni neenakosti in težkih delovnih razmerah v rudnikih, pa tudi o božičnih običajih, kulinaričnih skrivnostih in potepuških psih.


23.12.2022

Janko Petrovec, Rim: O posvetnem in posvečenem božiču, proračunu in merjascih ter slovenskem decembru v Rimu

O božičnem razpoloženju v Rimu, davčnih bombončkih, namenjenih davčnim utajevalcem in samozaposlenim, ki jih italijanska oblast načrtuje v proračunu za prihodnje leto, pa o slovenskih politikih, ki so v teh dneh obiskali Rim, in o načrtih za sodelovanje znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan z italijansko mrežo javnih znanstvenih inštitutov CNR. Z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.


16.12.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb

V 18. vzporedniku gremo v državo, ki je ta teden doživela bridko razočaranje, že zelo kmalu pa jo čakajo velike spremembe. Hrvaška nogometna reprezentanca je sanje o svetovni prvakinji končala v polfinalu, poraz proti Argentini je za številne zagrete navijače pomenil kar hud šok. Z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard razmišljamo, kako so južni sosedje prenesli poraz, hkrati pa gledamo predvsem v bližnjo prihodnost. S prvim januarjem Hrvaška namreč vstopa v schengensko območje in za plačilno sredstvo prevzema evro. Kako bodo te velike spremembe vplivale na Hrvate, kako na slovenske obiskovalce in obmejna območja ter kaj bodo pomenile za gospodarstvo? Sprehodimo pa se tudi skozi praznični Zagreb.


09.12.2022

Mojca Breskvar, Katar: Glavni cilj Katarja je, da bi nekoč gostili olimpijske igre

Odpravljamo se v državo, v katero so uprte vse oči nogometnega sveta. V Katarju je v bitki za naslov svetovnega prvaka ostalo še osem reprezentanc, Doha pa je še vedno polna navijačev z vseh celin. Naša sodelavka Mojca Breskvar, ki v Katarju občasno živi in dela že nekaj let, bo z nami razmišljala, kakšno podobo v času prvenstva kaže glavno mesto, kaj vse se je v katarski družbi spremenilo zaradi nogometnega prvenstva, kako kritike iz tujine zaradi delavskih pravic odmevajo na prizorišču in kaj se bo zgodilo, ko bo prvenstva konec? Bo Katar drugačna država ali je šlo le za kratkotrajen kozmetičen popravek?


02.12.2022

Manica Janežič Ambrožič, Ukrajina: Toliko objemov in dobrih želja v svoji novinarski karieri nisem prejela še nikjer

V 18. vzporedniku smo tokrat dobili posebno gostjo - v studiu se nam je po vrnitvi iz Ukrajine pridružila Manica Janežič Ambrožič. Pred začetkom zime, ki bo za Ukrajince ena najhujših po 2. svetovni vojni, je ekipa RTV Slovenija obiskala Lvov, Kijev, Bučo in Irpinj; mesta, ki so v vojni že veliko pretrpela. Zdaj prebivalce ob ruskem obstreljevanju pestita predvsem mraz in pomanjkanje električne energije. Z Manico Janežič Ambrožič smo razmišljali o tem, kako se prebivalci odzivajo na vsakdanje preizkušnje, kako se med seboj razlikujeta življenje v mestih na zahodu Ukrajine, do katerega ruske sile niso prodrle, in tistih v središču države, iz katerega se je ruska vojska že umaknila. Pa tudi o tem, kako Ukrajinci gledajo v prihodnost.


25.11.2022

Polona Fijavž, Berlin: Tudi Poljska ima smrtni žrtvi vojne v Ukrajini

18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu.


18.11.2022

Karmen Švegl, Bangkok: Evropa je odvisna od Kitajske in Tajvana

V 18. vzporedniku se obračamo proti Bangkoku, kjer se je začelo srečanje azijsko-pacifiškega gospodarskega združenja. Z dopisnico Karmen Švegl tudi o srečanju G20 na Baliju in razmerah v Tajvanu.


11.11.2022

Andrej Stopar, Washington: Demokrati se obnašajo, kot da so zmagali

V 18. vzporedniku se odpravljamo v Združene države, ki so ves teden preživele v pričakovanju volilnih rezultatov. Na vmesnih volitvah so Američani namreč odločali o sestavi obeh domov kongresa in posledično o tem, kako bo predsednik Joe Biden moral vladati v prihodnjih dveh letih. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo, zakaj se ni udejanil napovedani republikanski “rdeči val”, kakšne bodo posledice izida volitev za ameriško politiko in prihodnje volitve, kako so nastopali kandidati s podporo Donalda Trumpa in kako bodo volitve vplivale na nadaljnjo podporo ZDA Ukrajini. Pa tudi o rekordnih loterijskih dobitkih.


04.11.2022

Vlasta Jeseničnik, Moskva: Pravno gledano mobilizacija še ni končana

V 18. vzporedniku se podajamo k naši moskovski dopisnici Vlasti Jeseničnik, ki ob spremljanju vojne v Ukrajini pozorno motri tudi dogajanje znotraj Rusije. Razmišljamo o izvedbi in obsegu mobilizacije rezervistov, ki naj bi se v zadnjih dneh končala, o razmerjih moči med Putinovimi najbližjimi sodelavci, iskanju "umazane" bombe v Ukrajini in o voditeljih ruske opozicije, ki so se znašli za zapahi. Pa tudi o tem, kaj v resnici pomeni sprememba zakona o tako imenovanem "širjenju homoseksualne propagande".


28.10.2022

Petra Kos Gnamuš, Dunaj: Van der Bellen pozval k pospešeni reformi politične kulture

V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi Avstriji, kjer se je začelo sojenje pomočnikom napadalca, ki je bil odgovoren za teroristični napad na Dunaju. Z našo dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako po dveh letih od napada prestolnica celi rane, kakšne ukrepe pripravlja severna soseda za blaženje energetske krize, o predsedniških odzivih na korupcijske afere ter o uporabi slovenščine med manjšino. Pogledamo pa tudi v kozarec vina.


21.10.2022

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.


21.10.2022

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.


21.10.2022

Boštjan Anžin, Beograd: Doseg dogovora o uskladitvi viznega režima za EU

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.


14.10.2022

Igor Jurič, Bruselj: V Ukrajini gre vedno bolj za spopad Rusije in njenega imperialističnega režima z Zahodom

Odpravljamo se v središče Evropske unije in NATA - Bruselj, kjer je v teh dneh v središču razprav seveda naraščanje napetosti v Ukrajini. Z našim dopisnikom razmišljamo o sporočilih, ki so prišla s srečanja voditeljev NATA, iskanju pravih energetskih dogovorov, da prebivalcev EU to zimo ne bo zeblo, in evropskem poenotenju glede polnilnikov.


07.10.2022

Tanja Borčić Bernard, Zagreb: Vprašanje je, ali se politični vrh sploh zaveda državnih interesov

V 18. vzporedniku pogledamo na Hrvaško, kjer je v teh dneh najbolj v ospredju notranjepolitična tema, morda na prvi pogled nenavadno – rezultat volitev v sosednji državi. Po nedeljskem glasovanju v Bosni in Hercegovini v Zagrebu kritizirajo izvolitev Željka Komšića za predstavnika Hrvatov v predsedstvu in to označujejo za madež v odnosih med državama. Hkrati je vse več madežev tudi v odnosih med hrvaškim premierjem Plenkovićem in predsednikom Milanovićem, zaradi katerih je država že več mesecev brez številnih ambasadorjev v tujini. Z našo dopisnico Tanjo Borčić Bernard pa razmišljamo tudi o visoki inflaciji in ocenah pretekle turistične sezone.


Stran 5 od 40
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov