Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.
“Bistvenih novosti na sestanku med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden
Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.
“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”
Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.
“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”
Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.
“Bistvenih novosti na sestanku med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden
Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.
“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”
Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.
“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”
Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Neveljaven email naslov