Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.
“Bistvenih novosti na sestanku med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden
Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.
“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”
Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.
“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”
Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.
789 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Ob koncu leta je Srbija priljubljena destinacija tudi za Slovence. Naša vlada se je v Srbijo odpravila v začetku tega tedna, množice slovenskih turistov se bodo na silvestrovanja v srbska mesta usmerile prihodnji teden. Slovenska in srbska vlada sta v Novem Sadu sestankovali že v torek, po seji in po sestankih ministrov pa smo lahko dobili vtis, da so odnosi med državama praktično brez težav.
“Bistvenih novosti na sestanku med vladami ni bilo, novost, ki je dvignila tudi nekaj prahu, pa je bilo uvajanje pouka srbščine v slovenske šole. Ampak pouk srbščine bi bil zgolj za otroke, ki so potomci Srbov, ki živijo in delajo v Sloveniji, a si želijo, da bi ohranjali materni jezik. Takšnih šol bo 20.” – o vsebini srečanja slovenske in srbske vlade ta teden
Sodelovanje s Slovenijo pa v družbi ne povzroča toliko strahu kot to, kaj prinaša sodelovanje Srbije s Kitajsko, saj so sodelovanja vse tesnejša tako na političnem, gospodarskem kot tudi varstvenem področju.
“Kitajska je zelo priročna tudi za oblasti tukaj v Srbiji. Z velikimi investicijami se ohranjajo na oblasti. Srbi so zanimivo so kot odskočna deska za naprej, trenutno se tu gradita dve veliki tovarni. Kitajska želi prodreti na kontinent preko Zahodnega Balkana. Kitajska rada priskoči na pomoč tistim državam, ki denar sicer težko dobijo.”
Veliko skrbi pa vzbuja tudi ravnanje z okoljem v tovarnah, ki so jih prevzeli Kitajci.
“Srbija je na pragu EU, a hkrati to ni EU, zato se Kitajci tu lahko izognejo velikim strogim uredbam, tudi okoljskim. Ljudje so prepričani, da se je ekologija zelo poslabšala, odkar so prišli Kitajci, a tudi Srbska oblast prepoveduje, da bi se o tem veliko govorilo.”
Večja težava je sodelovanje med srbsko in kitajsko vlado na varnostnem področju.Varna družba in varno mesto sta projekta, ki dvigata ogromno prahu in za katerima stoji kitajski Huawei. Beograd nameravajo spremeniti v najvarnejše mesto Evrope in tehnologijo razširiti po vsej državi. V srbski prestolnici v sodelovanju s kitajskim tehnološkim velikanom Huawei nameščajo pametne kamere s programsko opremo za prepoznavanje obrazov, avtomobilskih tablic in analizo vedenja ljudi. Nameščenih je prek 100, predvideno je, da jih bo na koncu po mestu med 1000 in 2000. “Ti sistemi pri varnosti in boju proti terorizmu nimajo vidnejšega učinka, vse študije namreč kažejo, da se s pomočjo video nadzora lahko prepreči le manjša kazniva dejanja, ko denimo komu kradejo torbico, vdrejo v avto ali ukradejo kolo,” pa je prepričan Andrej Petrovski, predstavnik fundacije Share. Zaradi nekaj odstotkov ljudi, ki bi lahko načrtovali kazniva dejanja, bodo nadzorovali prebivalce celotnih mest in, lahko bi ogrozili svobodo izražanja, pravico do zbiranja, protestov.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Neveljaven email naslov