Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
Z dopisniki iz Bruslja običajno govorimo o zapletenih birokratskih vijačnicah in labirintih Evropske unije, a ker med prazničnim časom tudi v tako zamotanih labirintih vlada malo zatišja, se tokrat pogovarjamo kar o Bruslju kot mestu. Naš dopisnik Igor Jurič nas odpelje na tek po mestu, med katerim spoznavamo življenje v različnih četrtih ter težave mesta s prometom in odpadki.
Srbija vse tesneje sodeluje s Kitajsko na političnem, gospodarskem in varnostnem področju.
Britanska politika je v zadnjih letih postajala vse bolj razdeljena in hitro spreminjajoča. Spori glede brexita, za katere je videti, kot da nimajo konca, so v ozadje potiskali žgoče družbene težave, ki so v predvolilni tekmi znova priplavale na površje. V volilne skrinjice so 12. decembra torej leteli tudi odgovori, kako Britanci vidijo svojo pot v prihodnost. Dan po predčasnih volitvah z našim londonskim dopisnikom Adrijanom Bakičem razmišljamo, kako bodo rezultati vplivali na prihajajoče izzive za britansko družbo, na sporazum z Evropsko unijo glede brexita in na nov politični zemljevid Združenega kraljestva.
Na srečanju ob 70. obletnici zveze Nato se je ameriški predsednik Donald Trump spustil v nekaj osebnih obračunov z drugimi svetovnimi voditelji in si odprl še nekaj novih zunanjepolitičnih front. Na domačem političnem prizorišču mu za ovratnik dihajo demokrati, ki pripravljajo ustavno obtožbo. Z našim washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o tem, kako bodo procesi v zvezi s Trumpovo ukrajinsko afero vplivali na prihajajoče volitve, ali gre za resen poskus odstavitve predsednika ali le za kameram in fotoaparatom namenjeno politično tragikomedijo, analiziramo pa tudi Melanijin prispevek k drugačni božični podobi Bele hiše.
Iz Zagreba Tanja Borčić Bernard o stavki učiteljev, predvolilni kampanji za predsedniško mesto in predsedovanju Hrvaške Svetu Evropske unije.
O izginotju še zadnje kadilske oaze v srednji Evropi, iskanju nove vlade in koroški Slovenki Olgi Voglauer v avstrijskem parlamentu.
V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Kitajska in Evropska unija se glede političnih vprašanj pogosto znajdeta na različnih bregovih, kljub temu pa gospodarsko sodelovanje vztrajno raste. Izrazit primer so izdelki visokotehnoloških industrij - v EU jih največ uvozimo prav s Kitajske, lani jih je bilo kar za 130 milijard evrov. Z našim dopisnikom Urošem Lipuščkom se odpravimo na pot po kitajski visokotehnološki industriji, se zapeljemo s samovozečim avtobusom in razmišljamo o možnostih sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko pri razvoju umetne inteligence. Zaletimo se tudi v kitajski spletni požarni zid.
Združeno kraljestvo se je po štirih letih ognjevitih razprav, treh prestavitvah brexita in napovedanih že drugih predčasnih volitvah znašlo v zelo nezavidljivem položaju. Parlament je serijsko zavračal predloge predsednika vlade Borisa Johnsona, vlada ni izpolnila svoje obljube o dokončnem odhodu iz EU do konca oktobra ne glede na vse okoliščine. Del političnih strank si želi novega referenduma, del dokončne potrditve sporazuma, na ulicah se vrstijo protesti nasprotnikov in podpornikov brexita, nesoglasja se poglabljajo.
Reportaža z obmejnega območja razkriva novo ravnotežje moči v severni Siriji.
Jesen na Balkanu prinaša politične preobrate, Albanija in Severna Makedonija brez zelene luči za začetek pristopnih pogajanj.
V Rusiji so praznovali 67. rojstni dan Vladimirja Putina, ob tem so opozicijski protesti v Moskvi vedno močnejši, česar pa ne čutijo v najmanj poseljeni ruski republiki Altaj.
V Atenah prve velike stavke po ustoličenju nove grške vlade, begunska kriza na grških otokih in zapleteno sojenje politični stranki.
Strankarsko in sploh politično življenje v Italiji je že nekaj časa zelo burno, ledenik grozi, da bo zgrmel z Mont Blanca, v cerkvenih krogih pa v ospredje prihajata odnos Vatikana do varovanja okolja ter nazadnje še vprašanje ohranjanja duhovniškega celibata v Rimskokatoliški cerkvi.
Trump noče vojne v Bližnjem vhodu in celotno politično življenje v ZDA se že vrti okoli volitev
Poklicali smo dopisnika v Beogradu Boštjana Anžina, ki je spregovoril o eksodusu srbskih državljanov, volitvah na Kosovem in incidentu na hrvaško-srbski meji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Poklicali smo Janka Petrovca v Rim, ki je podrobno spremljal vladno krizo, sinodo valdeške cerkve in preporod tradicionalne glasbe in plesa tárante.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
Neveljaven email naslov