Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Volilni supertorek v ZDA še ni dokončno določil, kdo bo Trumpov protikandidat, ponudil pa je vpogled v razmerje moči v razdeljeni Demokratski stranki.
Ameriške predsedniške volitve so eden najdražjih spektaklov na svetu, praktično nemogoče je izračunati, koliko v resnici stanejo. Po različnih ocenah naj bi za volitve leta 2016 kandidati in interesne skupine zapravili vsaj 2 milijardi in 100 milijonov evrov. Republikanci svojega kandidata za novembrske volitve že imajo, to bo aktualni predsednik Donald Trump, bolj zanimiv boj za nominacijo pa poteka v Demokratski stranki.
Supertorek je zaradi številčnosti volivcev ponudil boljši vpogled v razmerje znotraj moči stranke, resna kandidata ostajata le še dva, in sicer Joe Biden in Bernie Sanders. Prvi je star 77 let, drugi 78, oba sta belca, a po nastopih bi si težko bila bolj različna, sta pa oba kandidata po torku nemudoma pričela s precej nizkimi udarci in drugačnimi prijemi.
“Biden je zelo slabo začel s kampanjo, na soočenjih ni izstopal. Mnogi so ga odpisali. Je pa tisti kandidat sredine, ki v ospredje postavlja vrnitev dostojanstva Beli hiši in združitev struj, Demokratska stranka je polna različnih frakcij.” – Andrej Stopar
Tudi vrh Demokratske stranke je bolj naklonjen Bidnu kot Sandersu, a hkrati je presenetljivo, da je Biden kar naenkrat favorit za predsedniško nominacijo.
“Elisabeth Warren je včeraj odstopila iz bitke za nominacijo, a ni podprla nikogar, Sanders pa bi to v tem trenutku nujno potreboval. Kandidati, ki so odstopili pred tem, so svoje volivce nagovorili, da glasujejo za Bidna.”
Po trenutnih podatkih je v ZDA registriranih 226 primerov okužb z novim koronavirusom, umrlo je 12 ljudi, 19 zveznih držav pa je že obravnavalo primere okužb. Koronavirus je vplival na ameriško gospodarstvo, borzni indeksi so strmoglavili, kar pa ne gre na roko predsedniku Trumpu, ki svojo priljubljenost v ZDA uživa prav zaradi tega, ker gre gospodarstvu sicer izredno dobro.
“Trump je dejal, da je koronavirus dober za ZDA, saj tako Američani ostajajo doma in denar porabljajo doma, kar je dobro za gospodarstvo. Predsednik je prebivalce celo pozval, naj gredo v službo, tudi če se ne počutijo najboljše.”
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Neveljaven email naslov