Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz srca Evrope se vse bolje in močneje občuti, da imajo Francozi pred volitvami velike težave, saj z lučjo pri belem dnevu iščejo politike brez madežev, ki jih “napacajo” nepotizem, klientelizem, egoizem ... Zveni znano? No, v evropski prestolnici se bodo letošnjega marca, ki bo kmalu konec storil, spominjali še po začetku brexita: bo res pomenil začetek konca? Ali konec začetka?
Boštjan Anžin iz Beograda o predsedniški kampanji v Srbiji in nadaljevanju politične krize v Makedoniji.
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če se pri nas po novem nevzdržen mraz začenja že pri nekaj stopinjah pod ničlo, Rusi še vedno vztrajajo: soliden mraz se začne pri minus 17. Na božični večer minulo soboto so imeli od minus 35 do minus 50 stopinj Celzija.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov