Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
“Berlin je v Nemčiji poleg Hamburga mesto, kjer je 1. maj skoraj največji praznik; kjer se zbere največ ljudi. Vsako leto so povsod organizirani shodi, koncerti, delavnice za otroke, a letos je vse to zmanjšano, sindikati so odpovedali zborovanja oz. so jih prestavili na splet. Pravica do protestov je demokratična pravica in tudi prepoved zborovanj so morali v Nemčiji preklicati. V Hamburgu in Berlinu jih dovolijo pod pogoji, da se zbere 20-25 ljudi in da imajo maske. To je še vedno pomemben dan, še vedno se je treba boriti za svoje pravice.”
Letošnji moto sindikatov je, da ob solidarnosti nisi nikoli sam. V Nemčiji so sindikati glede na ukrepe nemške vlade zadovoljni, kajti prvi cilj vlade je preprečiti brezposelnost. Zato so spremenili zakonodajo, rekordne zneske namenjajo delodajalcem, da ne odpuščajo ljudi. Osrednje sporočilo nemške vlade je, da ne bodo nikogar pustili samega.
“Zdravstveni delavci, negovalke, prodajalke, učitelji … vsem tem, ki držijo družbo pokonci, ni dovolj ploskanje, niso dovolj čokoladice, treba jim je urediti plače. Opazila pa sem, da se ljudje, ki se po nekem določenem času vračajo na delo, veselijo. Delo je vrednota, ki se ji ljudje ne želijo odpovedati.”
Ob praznovanju praznika dela pa smo se s Polono Fijavž pogovarjali tudi o zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel. Kot eden izmed kandidatov pa se v zadnjih tednih omenja tudi vodja sestrske stranke CSU Markus Söder, premier dežele Bavarske. V času krize je s svojim vodenje odziva v tej deželi pridobil izjemno visoko podporo, po nedavni anketi ga tam podpira kar 94 % volivcev. Kdo ima po predvidevanjih trenutno največ možnosti, bi se lahko tudi Söder resno vmešal v boj za naslednika Merklove?
“Ta kriza je premešala karte. Zanimivo je, da je Merklovi zrasla podpora, veliko ljudi si želi, da bi še ostala, saj je v kriznih trenutkih dobro odreagirala. Dober kandidat pa bi res lahko bil Markus Söder, premier dežele Bavarske.”
V 18. vzporednik se oglaša Matjaž Trošt, dopisnik iz Bruslja. avtor: Anja Hlača Ferjančič
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček iz Pekinga o uvajanju računalniškega sistema za nadzor partijskih sodelavcev, slovenskih poslih na Kitajskem in pogledu na ameriške volitve.
V 18. vzporednik se je oglasila Nina Kojima. O teroristični nevarnosti za London, gospodarski in finančni situaciji po Brexitu in začetku predbožičnega nakupovalnega časa.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Edvard Žitnik v 18. vzporedniku o prvih odzivih na prvo televizijsko soočenje Clintonove in Trumpa na poti do Bele hiše. Nismo se izognili niti ločitvi leta.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnico iz Londona Nino Kojima smo se pogovarjali o »post-brexitovskem sindromu«, ki je zajel državo in njene predstavnike po nepričakovanem izidu referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, in o tem, zakaj imajo povsod po svetu tako radi britanske turiste.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Čeprav se je življenje v soboto ob obisku predsednika Putina življenje v Sloveniji skoraj ustavilo in smo zaprli pol Slovenije so ruski mediji ta obisk komaj zaznali, že dan po njem pa kot da ga ni bilo. Veliko več pozornosti kot Putinu je te dni namenjeno ruskim športnikom, med katerimi mnogi nekaj dni pred začetkom Olimpijskih iger sploh ne vedo, ali bodo šli v Rio.
V nemško prestolnico smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v zadnjih dneh poročala večinoma o tragičnih dogodkih v Nemčiji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov