Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
796 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
“Italija je napovedala podobno serološko raziskavo, kot jo je izvedla Slovenija, in to začenši s 4. majem in na vzorcu 150 tisoč ljudi, da bi tako prišla do realne ocene, koliko državljanov je v resnici prišlo v stik z virusom. Toda problem je izvedba, saj bo država za to nalogo delegirala posamezne dežele, te pa naj bi testiranja izvedli preko lokalnih sanitarnih uprav – skratka, dolga bo in izid je nejasen.”
Druga zamuda zadeva aplikacije za sledenje okužbam, katere uvedbo je vlada napovedovala že po prvem maju. Toda aplikacija, ki jo je izbrala njena komisija in ki jo je razvilo milansko podjetje Bending Spoons, očitno ni vsem pogodu, saj komisar za pokrizno obnovo Vittorio Colao zdaj napoveduje uvedbo aplikacije šele konec maja. Pomenljivo je tudi dejstvo, da Colao svojo komisijo vodi kar iz Londona, kjer sicer živi – in torej ne diha italijanskega zraka teh mesecev.
“Tretja zamuda je zamuda z zaščitnimi maskami. Z vrha Civilne zaščite, ki koordinira boj z epidemijo, so najavili, da jih bodo državljani lahko od minulega ponedeljka dalje dobili v 50.000 lekarnah in trgovinah po vsej Italiji – in to standardne kirurške po zagotovljeni ceni 61 centov. Toda po Rimu, recimo, jih ni mogoče dobiti, lekarnarji pa se pritožujejo, da imajo skladišča polna mask različnih podjetij, ki jih zaradi zamud z nujno potrebnimi certifikati Nacionalnega zdravstvenega inštituta ne morejo prodajati.”
Italijansko sproščanje ukrepov, kot ga je utiril premier Conte, je – v grobem – postopno: industrija, gradbeništvo in grosisti so pognali delo 4. maja, 18. maja naj bi jim sledili trgovine na drobno, muzeji in knjižnice, 1. junija gostinci, frizerji in kozmetičarke. Vlada pod pritiski iz dežel po malem popušča.
“Ne izključuje več, da bi vsaj v nekaterih deželah lahko pognali osebne storitve že 18. maja. Hkrati se spopada z nekaj izvedbenimi problemi, recimo kako izvesti junijsko maturo pred komisijo v šolskih prostorih; kako spraviti nazaj v zapore 376 mafijcev, ki so zaradi preventive končali v hišnem priporu; in kaj storiti z več kot pol milijona priseljencev, ki so za italijansko gospodarstvo in družbo po večini zelo pomembni. V mislih imam zlasti na sto tisoče kmetijskih delavcev: večine potrebnih, ki so v minulih letih prihajali iz Romunije in Bolgarije, letos ni in vlada bi jih rada nadomestila s tistimi, ki v Italiji že so.”
In v luči vsega tega koalicija še vedno ni rodila novega kriznega zakonskega dekreta, ki naj bi bil vreden 55 milijard evrov. Koliko komu in za kaj, je po tednih razprav še vedno v zraku. Kakšen pristop zagovarja Italija in zakaj ji nekatere severne države nasprotujejo?
“To je pravzaprav vprašanje za milijon dolarjev. Italija bi rada prišla do čimveč sredstev, ki jih ne bi bilo treba vrniti – pa do takšnih, za katere bi se dolg demokratično razdelil po vsej Evropi; in nazadnje do zadolževanja, ki bi bilo čimbolj varno in poceni. Po zadnjih ocenah iz Bruslja se bo italijansko gospodarstvo letos skrčilo za 9,5 odstotka, proračunski primanjkljaj bo narasel na 11 odstotkov bruto domačega proizvoda, skupni javni dolg pa bo s 136 odstotkov BDP poskočil na skoraj 160 odstotkov.”
Kot kaže, bo med najbolj prizadetimi industrijskimi panogami v Italiji turizem, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda pri tem radi prezremo področje kulture, ki je temeljni kamen italijanskega turizma. Kakšno je stanje?
“Nedorečeno. Pravih smernic, po katerih bi se lahko kulturne ustanove pripravile na nov čas, še ni. Mnogi poletni festivali, kot je veronski operni festival v Areni, so letošnjo sezono že odpovedali. Mednarodni gledališki festival Dveh svetov v Spoletu naj bi se namesto junija začel konec avgusta, pa še to samo za 4 dni. Iz Benetk sporočajo, da arhitekturni Bienale bo, z odprtjem 29. avgusta – pa tudi filmska Mostra, od 2. septembra dalje. Velika večina samozaposlenih igralcev, glasbenikov in tehnikov medtem ostaja na 600 evrih mesečne podpore države.”
Veliko je negotovosti, pri čemer so najbolj obupani pop glasbeniki, ki utegnejo ostati brez poletnih koncertov; pa organizatorji plesnih dogodkov. Kot kaže zaenkrat, bo ples – tako v priljubljenih plesnih salonih kot v diskotekah – šele zadnji korak nazaj v normalnost. Nekdo pa je zaradi te krize tudi na boljšem.
“No, odgovorov bi lahko našli veliko, ampak ne bomo o proizvajalcih zaščitne opreme – pa zato izpostavimo italijanske vinarje. Čeprav že par mesecev ne prodajajo gostilnam, pa so od začetka leta zabeležili kar 8-odstotno rast prodaje glede na lani, pri čemer sta glavna prodajna kanala dostava na dom in trgovine. Kar nas seveda pripelje do zaključka, da marsikdo raje pije sam kot pa v družbi.”
Tik pred novim letom bodo na Hrvaškem predsedniške volitve, in kot vse kaže, bodo najmanj do takrat v podaljšani predvolilni kampanji trajala tudi razhajanja v zvezi s fizično navzočnostjo hrvaških vojakov v Ukrajini. Že zdaj pa je jasno, da se izvoljenec ljudstva v predsedniške dvore na prestižnem Pantovčaku ne bo mogel pripeljati skozi glavni vhod, zaradi plazenja tal je namreč dovozna cesta še vedno zaprta.
Na vsak prvi torek po prvem ponedeljku v novembru prestopnega leta - tako je določen datum vsakokratnih ameriških predsedniških volitev. Štiri dni pred glasovanjem ameriški mediji pozornost tamkajšnje javnosti usmerjajo skoraj izključno na dvoboj Harris-Trump. Predvolilne ankete se nagibajo k skrajno negotovemu in tesnemu izidu, kljub temu pa znani washingtonski zgodovinar Allan Lichtman zagotavlja zmago prve ameriške predsednice. In takoimenovani "Profesor prognoz« se je na zadnjih desetih volitvah zmotil samo enkrat!
Iz Kaira se oglaša Karmen Švegl in opisuje osebno izkušnjo s poti v libanonski Bejrut ter aktualne razmere na bojišču. Poroča o severnem delu palestinske enklave Gaza, ki je zdaj že povsem odrezana od sveta, in tudi o navzkrižnem oboroževanju ter novodobnih vojaških in strateških zavezništvih, ki se iz dneva v dan na novo rojevajo na Bližnjem vzhodu.
Našo dopisnico iz Moskve sprašujemo, kakšen vpliv bo imela na ukrajinskih bojiščih nedavna evropska turneja predsednika Zelenskega, kakšna bo napovedana nova jedrska doktrina v Rusiji in za koliko namerava Putin povečati vojaški proračun. Dva dneva pred predsedniškimi volitvami in evropskim referendumom se dotaknemo tudi Moldavije, na koncu pa še bližnjega vrhunskega srečanja držav BRICS v ruskem Kazanu.
Pri naših južnih sosedih so samo v zadnjih treh mesecih odpovedali že trije trajekti. Kaj se dogaja s hrvaškimi ladjami in predvsem tako zelo čislano "veličastno pomorsko tradicijo"? Tanja Borčič Bernard preverja tudi grožnje staršev, da svojih osnovnošolcev ne bodo več pošiljali v šolo, in to zaradi enega samega devetletnega sošolca iz bogate družine. Pojasni tudi nedavno srečanje v Dubrovniku, kjer je 13 držav jugovzhodne Evrope razglabljalo o ukrajinski krizi in o septembrskem propadu hrvaškega turizma.
Kako neomajni so v zahtevah po dvigu plač nemški sindikati v avtomobilskem sektorju, medtem ko gospodarski zagon pojenjuje? Kako odločno so se na praznični Dan nemške enotnosti na ulice podali protivojni demonstranti, ki nasprotujejo pošiljanju orožja za Ukrajino in Izrael? Kakšno zvezo imajo nekateri izmed 249 nemških milijarderjev z enim najbolj atraktivnih mest v vsej Nemčiji, s Potsdamom?
Ker ta teden naš dopisnik spremlja razprave voditeljev v Palači narodov v New Yorku, in to v času, ko Slovenija predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, ob strani puščamo samo ameriške teme ter se posvečamo mednarodnim. Tehtamo možnosti za prenovo strukture in sistema mednarodne organizacije ter preverjamo odzive diplomatov različnih držav na mednarodno prizadevanje Slovenije.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl bomo podoživeli pasti in prednosti preselitve v največje arabsko mesto Kairo. Kako tam gledajo na katastrofo, ki se dogaja v sosednjem Izraelu in kaj bo močneje vplivalo na prihodnji razplet: vpletanje bližnje in daljne soseščine v vojaške spopade ali morda izid ameriških volitev?
Z avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš o bližajočih se parlamentarnih volitvah in napovedujočemu vzponu skrajne desnice, o obetih težavnega sestavljanja vladne koalicije, o ogorčenju Avstrije ob napovedi nadzora na vseh nemških kopenskih mejah, o novi varnostni strategiji naših severnih sosedov in o začetku novega šolskega leta ter vpisu v dvojezične šole na avstrijskem Koroškem.
Nemci so se v času slabših gospodarskih rezultatov že začeli medsebojno zmerjati z lenuhi; upoštevajoč vse plačane odsotnosti delajo v letnem povprečju le 26 ur na teden. V takih razmerah pridobiva glasove skrajna desnica, ki opozarja na preveč priseljencev. Po evropskih pravilih so jih neovirano sprejemali, zdaj pa nemška vlada nikakor ne najde načina, kako bi lahko njihovo število zamejila.
Naša zagrebška dopisnica poroča o spremenjeni strukturi gostov zaradi draginje na hrvaški obali. Letos prvič opažajo tudi slabšo glavno sezono, obenem pa vse kaže na boljšo pred- in posezono, ko so cene nižje. Hrvaški gasilci med gašenjem vsakoletnih požarov dobesedno moledujejo za prostovoljne prispevke za nakup opreme, medtem pa se politiki nove vladne koalicije raje ukvarjajo sami s sabo, ali bolje rečeno, drug z drugim.
Balkanski dopisnik to poletje v polni meri spoznava moč celinskega podnebja, saj v Beogradu temperatura že dva meseca niti ponoči ne pade pod 30 stopinj. Še dodatno tamkajšnje ozračje pogreva vnovič obujena ideja o kopanju litija: politiki obljubljajo milijarde zaslužka in naklonjenost EU, besno ljudstvo pa skrbi okoljsko razdejanje v plodni dolini reke Jadar, kjer so velike zaloge pitne vode.
Z našim bruseljskim dopisnikom preverjamo napovedi predsednice Evropske komisije, ki je že pred časom sporočila, da bo pogovore s komisarskimi kandidati začela sredi avgusta. In medtem ko so v Bruslju turistično ponudbo kočij s konjskimi vpregami zamenjali za ponudbo električnih, še vedno dviga precej prahu tudi začasna carina, ki jo je EU uvedla za uvoz električnih vozil iz Kitajske.
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
Vročinski val je v Italiji še samega papeža pripravil do tega, da je raje v senci in počiva, le italijanska premierka Giorgia Meloni je nenehno zunanjepolitično aktivna, kot da bi pred dopustom ne želela ničesar zamuditi. Italijani so sicer pred »feragostom« bolj kot s politiko navdihnjeni s športom in kulturo, pa tudi s turizmom, ki jim ob poletnem množičnem obisku gostov še dodatno krati spanec.
Francozi svoje največje težave prelagajo z enih volitev na druge. Nedavne izredne volitve so razgalile dejstvo, da vladnih koalicij sploh niso vajeni sestavljati, trije največji bloki so med seboj tako rekoč izolirani. Vzroki in posledice francoskih volitev se zdaj vse bolj prenašajo tudi v Evropski parlament, kjer je skrajna desnica tudi že postala tretji največji blok. Z Mojco Širok bomo obiskali še veliko belgijsko pristanišče Antwerpen, ki slovi kot ena glavnih vstopnih točk za kokain v Evropi.
Dan po enem največjih ameriških praznikov, dnevu neodvisnosti, ki ga Američani praznujejo 4. julija, se v 18. vzporednik oglaša dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar in nam v kontekst postavil sedanje predvolilno ozračje, ko se predvsem na demokratski stranki preizprašujejo o svojem kandidatu. Časa pa zmanjkuje.
Slovenska predsednica se mudi v Kijevu, pred časom pa se je udeležila tudi mednarodne konference v Švici na temo vojne v Ukrajini. Tam je poudarila, da lahko samo Ukrajina določa, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv. Koliko je ta konferenca res spremenila oziroma vplivala na potek dogajanja na bojišču? Kaj za vojno v Ukrajini pomenijo obiski Vladimirja Putina v Severni Koreji in Vietnamu? Kakšne posledice bodo sledile novim korakom ukrajinskega in moldavskega približevanja Evropski uniji? In kaj ima sojenje ameriškemu novinarju Evanu Gershkovichu opraviti s Slovenijo? O vsem tem v 18. vzporedniku moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Natanko teden dni po začetku evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji v Berlin kličemo našo dopisnico Majo Derčar, ki v Munchnu v teh dneh ni spremljala le nogometne evforije, ampak tudi slovensko-nemški poslovno-investicijski kongres, ki se ga je udeležil tudi naš premier. Kaj si lahko od kongresa obeta tako naše kot nemško gospodarstvo, ki mu za prihodnje leto napovedujejo recesijo? Govorimo tudi o krizi zvezne vlade, ki ji podporo odreka predvsem vzhod Nemčije, in o letnem poročilu o grožnjah demokraciji v Nemčiji, v katerem so zaznali dramatično povečanje skrajnežev vseh vrst.
V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.
Neveljaven email naslov